Neplaniran ribolov

Okt 25th, 2012 | By | Category: Reportaže s terena

Bližal se je 8.september, datum odhoda na ribolov na jug francije. Boile so bile zrolane, oreščki so se namakali, drobni pribor dokupljen, skratka vse je bilo pripravljeno za odhod. Potem pa se le dva dni pred odhodom stvari nepričakovano zapletejo in odhod je prestavljen za 12dni. Zrolane boile in takrat že kuhan tigernut zamrznem (tigernut mora po mojem mnenju ostati sladek, saj je to eden od njegovih glavnih adutov!). Po kratkem razmisleku  avto za vsak slučaj napolnim z opremo za nekaj dni ribolova, iz skrinje vzamem boile in pripravim  kantico briketov, samo za vsak slučaj, če me slučajno povleče za vodo in se odpravim k boljši polovici. Vsako jutro na sprehodu s psom zavijem na bližnji bajer in opazujem vodo. Po tednu dni imam dovolj tega, da vodo samo opazujem. Pade odločitev, da vsaj za dva dni skočim na Slivniško jezero. In tako se še isto jutro peljem proti Slivniškem jezeru.

Med vožnjo razmišljam o izbiri mesta. Pred dnevom sem govoril po telefonu z Marinčem, ki mi je na kratko razjasnil situacijo, kako se je lovilo v preteklih tednih. Odločim se, da še zadnjič poizkusim nekje v bližini Zlate jame, a na žalost po prihodu vidim, da so vsa mesta do odbojkarskega igrišča že zasedena. Po kratkem premisleku se odločim za Češnjo, kdo ve kdaj bo naslednjič to mesto prosto.

Napihnem čoln in vse stvari zložim v čoln in se počasi vozim preko jezera. Kljub veliki zasedenosti Češnje preko poletja, je mesto zaradi slabega vremena in kdo ve česa še, ”počivalo” vsaj deset dni, kar me je navdahnilo z novim upanjem. Vso hrano, ki je morda še ležala na dnu so že zdavnaj pridno počistili krapi in bela riba. Izredno rad začenjam ribolove na mestih, kjer se nekaj časa ni lovilo (vem da 10 dni ni ravno daljše obdobje) oziroma na dnu ne leži hrana od mojega predhodnika. Visok vodostaj, ki ga je povzročilo nekajdnevno deževje, mi je prav tako po godu in mi vliva še več samozavesti.

Takoj po prihodu na mesto sem se odločil, da bom ostal kar štiri dni, zato nikamor nisem hitel in več kot dve uri sondiral in si vzdolž struge namestil več h boj in tako dobil točno predstavo kje poteka. Nato sem si izbral, po mojem mnenju najboljše mesto, ostale h boje pa odstranil. Zadnja dva ribolova na Slivnici sem odlovil obe palici na istem mestu, tokrat pa sem se odločil, da tudi za drugo palico najdem zanimivo mesto. Po eni uri dela je bilo tudi drugo mesto označeno z IB paličasto bojo.

Za začetek sem skobral pol kilograma boilov. Potem sem hitro pometal že doma pripravljene sisteme in naveze v vodo in postavil šotor in urejal vse običajne stvari, ki jih je potrebno postoriti prvi dan ribolova.

Čakanje se lahko začne

Do večera mi je uspelo izgubiti tri ribe in kar nisem mogel verjeti, kako se mi to lahko dogaja. Vendar po drugi strani, če pogledam v kakšnem stanju so nekatere slivniške ribe, z natrganimi gobčki si drugačnega ribolova ne gre predstavljati. Delno pa sem kriv tudi sam, zaradi izbire napačnega sistema, saj sem po menjavi sistema do konca ribolova izgubil samo še eno ribo. Pred mrakom še malo nahranim s kobro, odločil sem se, da se spoda ta ribolov ne dotaknem. Do jutra je bilo dokaj mirno, zbudil me je le en luskinar teže okoli 9kg. Ko pa se je začelo daniti, me je presenetil lep borben luskinar težak 16,4kg.

Luskinar 16,4kg je bil lepa tolažba po treh izgubljenih ribah že takoj na začetku

Zanimivo se mi je zdelo tudi to, da je izločal fish boile, kar se mi običajno dogaja po nekaj dneh ribolova. Nakobram in zamenjam boile na sistemih s svežimi. Uporabljam tudi IB Carptrack Fish Amino Dip.  Z eno palico lovim 1x18mm Carptrack Fish boilie, z drugo palico pa 18mm Carptrack Fish boilie in ½ Carptrack V-pop pink. Ta dan preko dneva ujamem še tri ribe, eno manjšo, luskinarja 12kg in zrcalarja okoli 10kg.

Prelep skoraj fully scaled zrcalar

Čas sem si skrajšal s vezanjem leadcora

Ta trenutek, moji najljubši štoperji

Po vsakem prijem nakobram le dve pesti boilov. Med drugimi me ta dan obišče tudi Matija in čas hitro mineva. Da ne dolgovezim, preko noči sem ujel dve manjši ribi, preko dneva pa se tudi ni zgodilo nič posebnega, trije krapi pod 10kg. Ničesar nisem spreminjal, tudi hranjenje je ostalo enako, preko dneva po vsakem prijemu dve pesti boilov, zvečer in zjutraj nekaj pesti, ponoči pa le kakšna pest boilov. V noči na ponedeljek se prav tako ni zgodilo nič posebnega, šele proti jutru sem ujel dva luskinarja med 6 in 8kg. V vedru imam še zadnjo 2 kilogramsko vrečko 18mm Carptrack Fish boilov. Nekako se mi bo že izšlo, si mislim in nakobram nekaj pesti.

Drink tea&coffe in style z Fox royale mug

V ponedeljek se mi je pridružil Marinč, kateri bo nadaljeval z ribolovom na Češnji po mojem odhodu v torek zjutraj. Prav tako je v nedeljo prišel na mesto ”pod Žalskim” lovit Matija. Glede na to, da sem sam lovil na desni strani, se Marinč postavi na levo stran. Ne mine dve uri od njegovega prihoda in že lovi. V primerjavi z njim sem pravi polž.

Modrujeva o trenutni situaciji ulovov po jezeru in pri meni, o stanju slivniških rib,…  Slabšo aktivnost in zreducirano število prijemov pripišem hitremu padcu vodostaja (ko sem prišel, so pričeli z spuščanjem in je padla že za več kot 40 cm), ohladitvi in drugačni taktiki hranjenja (v katero sem bil v prvi vrsti prisiljen), kar pa me niti najmanj ne moti, saj imam takrat najboljši občutek za debelo ribo.

Odločim se za manjšo spremembo in sicer na eni od palic polovičko Carptrack V-popa zamenjam z belo Enterprise pop up koruzo, na drugi pa namesto ene, pristaneta dve boili. Že celoten ribolov sem se spogledoval z mislijo da namesto pop-upa uporabim umetno pop-up koruzo. Zakaj se mi to zdi pomembno, pa lahko preberete v nadaljevanju.

Palice pripravljene

Multi rig naveza z 18mm Fish boilo in umetno belo pop-up koruzo

Raziskave so pokazale, da krap vidi vse, kar vidmo mi. Celo več, vidi tudi UV spekter barv, ki ga človeško oko ni sposobno zaznati. Seveda pa je krapov vid pogojen z večimi faktorji, kot so bistrost vode, svetlobni pogoji, globina vode,… Da je krapov vid izredno dober, smo prvič v živo lahko videli ob izidu prvega Korda Underwater DVD-ja leta 2003.

Če to prenesemo na barvo vabe, torej ni vseeno kakšne barve so naše vabe. Sam sicer ne dajem prevelikega poudarka pri boilah, ki predstavljajo kvalieten vir hrane, torej pri boilah s katerimi hranim. Pri hookbaitih, torej pop upih, umetnih koruzah,… pa igra barva zame veliko vlogo. Sam največ stavim na belo barvo, čeprav je izbira barve umetne pop-up koruze oziroma pop-upa odvisna od barve dna, svetlobnih pogojev,…Veliko uporabljam tudi rumeno in pink, ostale barve pa so pri meni slabše zastopane. Moje mnenje je, da je z vsako vodo drugače, veliko pa je tudi v naših glavah (npr. Zaradi uspešnosti z določeno barvo, jo še več uporabljamo in posledično nanjo ujamemo še več kot bi sicer-verjetnostna teorija). Nikoli, razen pozimi, pa ne uporabljam samo pop-upov oziroma umetne pop-up koruze, vedno igra vidno vlogo in jih uporabljam v kombinaciji z boili s katerimi tudi hranim. Kar pomeni, da barvo izbiram tudi glede na barvo boilov s katerimi hranim.

Del umetnih vab ki jih uporabljam

Izbira je neskončna

Preko dneva uspe obema ujeti ploščiča, sploh Marinču ne dajo miru. Žal mi je da sem skobral tistih nekaj briketov, potem ko sem videl kako dobro gre to od rok njemu. Hvala bogu mi je uspelo ujeti tudi dva krapa, nič posebnega ampak, vedno zaželjeno po ulovu ploščiča. Marinč se odpravi na obisk k Matiji, sam pa ta čas izkoristim za izdelavo nekaj stringerjev in opravim nekaj klicev. Vrne se pred nočjo in premeče. Tudi sam zamenjam boile na sistemih z svežimi in že letijo z stringerji nazaj na svoje mesto. Ena od palic mi je delal preglavice, saj sem pravo mesto zadel šele v četrtem poizkusu. Nakobram še zadnji kilogram boilov, zjutraj grem tako ali tako domov. Na akcijo nisem čakal dolgo, med samim drilom se nama z Marinčem pridruži še Matija. Kmalu se v podmetalki znajde daljši luskinar s težo 13,8kg. Ravno ko ga zvagamo pa prijem še na drugo palico. Hvala bogu da smo trije, prvo ribo do slikanja pospravita v recovery sling, medtem pa je riba že pred obalo. Tudi tokrat, brez večjih zapletov v podmetalki pristane lep malo bolj debelušen luskinar s težo 11,8kg.  Hitro poslikamo obe ribi in v temi kar se da natančno vržem oba sistema z svežimi boilami in stringerji, kot vedno.

11,8kg luskinar

13,8kg luskinar

Nekaj časa se še pogovarjamo, Marinč, ki je cel dan govoril kako ne bo šel spat je kmalu omagal in ob enajstih smo se odpravili vsak v svoj šotor. Celo noč niti pri enem, niti pri drugem ni bilo nobene akcije, proti jutru pa prijem. Takoj po zategu sem vedel, da gre za nekaj večjega, občutek je bil enak, kot bi bila na drugem koncu podmornica. Pustil sem ga, da gre svojo pot, potem pa se zavem, da sem popoldne na Marinčevi poziciji spustil H-blok. Seveda ga je riba pobrala in prisiljen sem bil v borbo iz čolna. Čudežno se je riba H bloka rešila takoj ko sem prišel do njega. Ribo sem zlahka pripeljal vse do čolna, ravno dovolj da sem jo videl. Potem pa se je začelo tisto pravo. Ura in pol vožnje po jezeru, Marinč me je na obali že nestrpno pričakoval in končno se je ogromen luskinar znašel v podmetalki. Nekaj metrov pred obalo me Marinč vpraša če je velik, jaz pa mu odgovorim z vprašanjem katera riba ima liso, zaradi manjkajočih lusk. Seveda je takoj ugotovil, da gre za trenutno največjo znano ribo v Slivniškem jezeru, Dima, ki je zadnjič presegal težo 27kilogramov. Moja tehtnica pa je po dva kratnem tehtanju pokazala 25,85kg.

Res prekrasna riba, ki ima dober potencial, da v prihodnjih letih nabere še nekaj kilogramov

Še iz drugega zornega kota

Glede na to, da ribolova nisem planiral in je bil nekakšen bonus pred  Francijo, si nisem upal niti sanjati, da mi bo uspelo ujeti jezerskega rekorderja. Bil je čas za odhod domov in za še zadnje priprave, saj sem že v četrtek zgodaj zjutraj krenil na pot v Francijo, novim dogodivščinam naproti.

 

Se vidimo za vodo,

Luka Blažič