Do uspeha na mistični vodi!

Nov 20th, 2013 | By | Category: Reportaže s terena

Sploh nevem, kje in kako naj začnem. Pa recimo, da večina kraparjev ima svojo priljubljeno vodo, vodo na katero radi zahajajo, vodo, ki jim predstavlja nebesa na Zemlji. Za nekatere kraprarje so to komercialne vode, za druge pa stare, divje vode. In prav v to drugo kategorijo bi lahko uvrstil sebe. Pa da preidem k bistvu. Letos minevajo 3 leta, odkar sem sploh izvedel za vodo, o kateri bo tekla beseda. Gre za majhno, staro, zaraščeno in bolj kot ne opuščeno gramozno jamo v okolici mojega doma. Smešno je, da sem imel vodo ves čas na dosegu roke, pa sploh vedel nisem, da obstaja. Mislim, da to dejstvo pove dovolj o skrivnostni naravi same gramoznice.

Gramoznica se nahaja na meji med gozdom in idiličnimi travniki ter njivami. Krapar, ki najraje lovi na takih vodah, se tam počuti svobodnega. Ob enem, pa te vedno spremlja določena mera dvoma, zastavljajo se ti vprašanja kot so: ”Ali v tej vodi sploh še plava kakšen krap, ali pa so vsi naleteli na ribiške mesarje ?!” in podobno… Meni osebno, so prav take vode najbolj privlačne. Vode, kjer se v prvi vrsti sploh vprašaš o prisotnosti krapa, šele na to se potrudiš in poskušaš katerega izmed morebitnih ”staroselcev” uloviti. Mislim, da o samem veselju in dozi adrenalina ob ujeti ribi ali pa denimo ob zvoku signalizatorja na taki vodi ni potrebno govoriti 😉

Čeprav sem se v to gramoznico ”zaljubil” na prvi pogled, si v preteklih letih nekako nisem vzel dovolj časa zanjo. Uspelo mi je odloviti nekaj kratkih, enodevnih ribolovov, ravno dovolj, da sem prišel do nekaj prijemov in le ene, ampak lepe ribe, ki pa je bila potrdilo, da v vodi še plava kakšen krap.

Odločil sem se, da se bodo letos stvari nekoliko spremenile. Odločil sem se, da za vsako ceno ulovim kakšnega izmed mističnih krapov na tej vodi, pa če naj me stane kar hoče! Začele so se priprave, najprej z opazovanjem vode, nato pa z samim dolgotrajnim hranjenjem in navajenjem, oz. prepričevanjem ribe, da začne pobirati boilije. Na takih vodah in v takem primeru, je IB Carptrack Worm UP boila prva izbira. Gre za bojlo, ki predstavlja prbližek krapovi naravni hrani, zato sem vedel, da jo bo riba najhitreje in najbolj ”efektivno” sprejela. Polek samih boilijev pa sem hranjenje kombiniral še s partiklom in Carptrack Amino pellets.

Z vsakim hranjenjem sem bil korak bližje temu kar sem si potihem najbolj želel, moje misli in želje so bile usmerjene le še k krapom iz moje majhne, mistične vode. Končno je prišel dan, ki sem ga pričakoval najbolj, dan ribolova. Moram priznati, da so me ta dan navdajali mešani občutki, po eni strani sem vedel, da sem vse naredil kot je treba, saj sem zaupal svojemu instinktu, po drugi strani pa sem imel nekakšen strah pred neuspehom, po toliko vloženega truda in časa. Za vodo sem prispel zjutraj, nad gladino vode so bile opazne prve meglice, slišalo se je petje ptičev, jaz pa sem potiho in kar se le da previdno gazil po mokri, visoki travi, skozi gozd, do pozicije. Mesta ni bilo veliko, ravno dovolj zame in za 2 palici. Sisteme previdno in natančno nastavim v vodo, saj je na takih gramoznicah prav natančnost tista vrlina, ki odloča o uspehu ali neuspehu. Udobno sem se namestil, prižgal plinski gorilnik in si skuhal kavo. Po približno dveh urah čakanja zaslišim pip. Pogledam levo palico, nato pa neprekinjen piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. Palico dvignem in zategnem v prazno. V tistem trenutku sem bil tako besen, jezen in razočaran, da bi vse skupaj najraje polomil in odšel domov. Ponavadi je prijem na taki vodi tista zgornja meja, ki jo lahko dosežeš in tega sem se dobro zavedal. Kljub vsemu besu in razočaranju, sem zamenjal vabo in sistem namestil nazaj na primerno mesto. Vedel sem, da sem svojo normo za ta dan že izpolnil in v primeru, da bi se zgodilo še kaj, bi to bil že presežek … In zgodilo se je prav to. Po kakšni slabi uri, sem imel znova prijem in to na isto palico. Divje odvijanje laksa z role me je napolnilo z adrenalinom, takoj zatem, ko pa sem začutil surovo moč na drugem koncu vrvice, mi je srce začelo razbijati. A moje veselje ni trajalo dolgo, riba je zaplavala v levo, scenarij, ki se bo zgodil se mi je že odvijal v glavi. Riba v levo, pod podrto drevo in nekaj bo popustilo.

Zgodilo se je točno to, s tem, da je imel moj scenarij eno pomanjkljivost, pozabil sem na svojo jezo po tem dogodku. Palico sem zalučal v grmovje in preklel vse kar mi je v tistem trenutku padlo na pamet. Čeprav sem ostal do večera (nočni ribolov je prepovedan) mi ta dan razen nekaj ”linerjev” do prijema več ni uspelo priti. Ko sem takole sedel in opazoval gramoznico sem sam pri sebi dejal: ”Za tole sem se mučil skoraj mesec dni ?! Da izgubim ribo oz. 2 ?!” Odločil sem se, da se naslednji dan vrnem in poskusim znova! Preden sem odšel, sem pozicijo ”založil” z nekaj pestmi boilijev in peletov, nato pa sem v upanju na boljši jutri odšel domov.

Zjutraj sem se vrnil, poln negativnih misli in slabih spominov, a odločen, da mi naslednja riba ne bo ušla! Dobro uro za tem, ko so sistemi bili na mestu, sem imel prijem na desno palico. Po zategu, riba ni zaplavala na levo, proti podrtemu drevesu, ampak je izbrala desno stran, proti sredini gramoznice! Takoj sem vedel, da je to že pol uspeha, ostalo je bilo le še na meni. Kar nekajkrat sem ribo na silo ustavil tik pred vejami grmov, ki rastejo ob vodi, nato pa sem jo s počasnim a vztrajnim ”pumpanjem” pripeljal v varno zavetje to le še en nerealiziran prijem več in posledično razlog, da polomim vso opremo, ki sem jo imel s sabo 😀 Hvala Martin! Občutkov, ko sem ribo dvignil iz vode ne morem opisati z besedami. Kot, da bi na njej pisalo koliko truda in volje sem vložil v vse skupaj, vse samo zaradi tega, kar je tedaj ležalo pred mano na matu. Čeprav je pri taki ribi teža praktično nepomembna, sem po tehtanju bil še za bolj vesel. Dejal sem si: ”To je to! Za to sem se trudil!”

Krapu zaželim, da ne nasede kateremu od tistih, ki bi si z njim samo napolnili zamrzovalno skrinjo, ter ga izpustim tja kamor spada. Imperial baits se je še enkrat več dokazal kot magnet za kapitalne krape! Imperial je več kot le boili, je preprosto vse kar krap potrebuje v enem! Poskusite in se prepičajte sami! 😉

Nejc Prša