Skrivnostna rečica

Avg 28th, 2014 | By | Category: Reportaže s terena

Po dokaj uspešni lanski sezoni na reki Vipavi, so bili načrti in pričakovanja v letošnjem letu veliko večja. Že od konca lanske jeseni je globoko v meni tičala želja po ponovnih podvigih na tej prečudoviti mali primorski rečici. V mesecu marcu sem uspel kljub dokaj visokemu vodostaju in precej hladni vodi odloviti kratek, nekaj urni ribolov, kateri je bil poplačan s prečudovitim, debelim, rečnim zrcalarjem. Riba mi je vlila dodatno motivacijo in še povečala ciljeter pričakovanja za letošnjo sezono. Vendar kljub ogromni želji, nisem uspel do julija preživeti niti nekaj skromnih uric, s sistemi v vodi. za to mistično rečico.

Na začetku meseca pa je bil že skrajen čas, da stvar vzamem v roke ter se resno spravim za vodo. Čudovit petkov dan sem po službi izkoristil, da pregledam kje bi lahko čim uspešneje izvedel krajši ribolov. Zaradi obilnih padavin je bil ribolov na nekaterih mestih na reki Vipavi rahlo otežen nekje pa tudi nemogoč, zato sem se odpravil v mrtvi rokav Vipave. Ker je bil vodostaj za kak meter ali pa mogoče še več višji, sem predvideval, da se je riba umaknila v mrtvico ter tam počakala dokler se vodostaj ponovno ne stabilizira. Moja predvidevanja so bila hitro potrjena, saj se je rib v mali mrtvici kar trlo. Obilica lepših primerkov krapov in tudi nekaj amurjev je botrovala, da naslednji dan odlovim nekaj skromnih uric med obilico vejevja in podvodnih preprek. Naslednji dan sem bil že pred 6 za vodo, saj nisem hotel zamuditi najboljši del dneva. Takoj ob prihodu je bilo na površju opaziti aktivnost ribe. Poln adrenalina sem na hitro pometal sisteme v vodo ter nahranil s sveže zrolanimi boiliji na bazi Protein koncentrata, Squid liver moke, Atlantic halibuta, salmona , cod-a in Salmon oila ter se prijetno zleknil v stol. Zaradi polne lune, s katero nisva ravno v «dobrem odnosu«, sem bil rahlo zaskrbljen nad mojim uspehom.

Povišan vodostaj je bilo opaziti tudi v sami mrtvici

Jutranji obiskovalec

Borec pol brazgotin in starih ran, poimenoval sem ga Gladiator

Potencialni podmladek

V samem ribolovu sem uspel ujeti dve večji ribi in nekaj manjših vipavskih primerkov. Skratka dovolj, da me je še dodatno motiviralo k novemu načrtovanju in planiranju kje bom odlovil naslednji vikend. Vremenska napoved je bila obetavna,luna ravno tako, vodostaj pa je začel počasi, vendar konstantno vpadati. V ponedeljek sem se ponovno odpravil proti Renčam ter začel z iskanjem same lokacije, kjer bom lahko za vikend uspel prevarati katerega izmed staroselcev. Po približno uri veslanja se mi je tik pod malimi brzicami pogled ustavil v malo večjem tolmunu. Vodna trava in naplavljeno drevo je botrovalo, da si nekoliko podrobneje ogledam samo pozicijo. Po kratkem premisleku in nekaj posnetih fotografijah, sem se odločil, da poizkusim vikend preživeti točno na tem mestu. Na bregu sem si uredil ravno toliko prostora, da sem si kasneje lahko na tesno postavil šotor. Od takrat naprej pa sem lahko le nemočno čakal, da se čim hitreje približamo petkovemu popoldnevu. In res, petek seje resnično hitro približal in tako sem lahko že z polno naloženim avtomobilom drvel dogodivščini naproti. Ob prihodu sem karseda na tiho znosil opremo na lovno mesto ter pričel z uživanjem. Rečica je s svojo skrivnostnostjo in umirjenostjo delovala resnično veličastno. Pestrost vodnega živeža ob in v reki mi je pričala popoln začetek ribolova. Neusmiljeno ptičje petje, oglaševanje srnjakov , cviljenje divjih prašičev na nasprotnem bregu ter rahlo valovanje same rečice je delovalo resnično veličastno. Nepričakovano hitro pa je ležerno dogajanje spremenil atraktiven prijem . Konica mojega novega IB Multiranga je bila že takoj ob prijemu zvita pod potopljen grm . Ob vzpostavitvi stika s samo ribo, pa je bilo hitro jasno s čim imam opravka. Neprizanesljiva borba, ki ni dopuščala nobenih napak se je končala v moj prid . V podmetalko sem zajel čudovitega mističnega luskinarja v polni kondiciji. Šele ko sem ribo položil na blazino, sem se začel zavedati, da je riba precej velika. Čisti, masiven gobček je dokazoval, da riba ni bila nikoli še ujeta. Po kratkem photo shooting pa mi je krap za slovo na blazino izločil za polno pest zdrobljenih školjčnih lupin. Dovolj zgovoren podatek, da je rečna struga zelo bogata z naravno hrano.

Prva riba krepko nad pričakovanji

Prvi test opravljen z odliko

Po izpuščeni ribi pa je zavladala tišina. Na samih pozicijah ni bilo opaziti nikakršnih znakov aktivnosti, le lesketanje podusti je barvalo rečno dno. Pred večerom me je obiskal prijatelj ter prinesel »material« za roštiljado. 😀 Namreč, pripravili smo si okusno domačo raco. Pred večerom pa naju je prišel obiskati še brat. Ob prijetni družbi in pripovedovanju ribiških dogodivščin, je čas kar bežal. Le konstantno pikanje nadležnega mrčesa, katerega ob vlažnih bregovih Vipave kar mrgoli, nam je grenilo ležerno posedanje v udobnih stolih. Prijetno druženje se je zavleklo kar dolgo v noč.

BIO zaščita proti komarjem

Težko se ji je bilo upreti 😀

Končni rezultat primorskih kuharskih mojstrov 😀

Ob 4 me je prebudila budilka, katera mi je dala vedeti, da je čas za ponovno namestitev sistemov na izbrane lokacije. Rečica je bila zavita v gosto meglico, izza sosednjega hriba pa je začelo utrujeno lesti zaspano sonce. Ob opazovanju svojih palic in dogajanja na prebujajoči rečici, sem začel ponovno toniti v globoki spanec. Vendar ga je kaj hitro prebudil kratek pisk, bratovega signalizatorja. Ob hitri vzpostavitvi stika z ribo, je bilo ponovno razvidno, da gre za lepši vipavski primerek. Riba je kljub zaprti roli kaj hitro našla zavetje v potopljenem drevesu. S potrpežljivostjo, znanjem in kančkom sreče smo ribo osvobodili potopljenega drevesa ter jo zajeli v podmetalko. Pestrost barv in same dimenzije ribe, so nam definitivno polepšali začetek dneva. Preprosto se dan nebi mogel začeti bolje.

Lopataaaaa!!!

Debele trde ustnice so dokaz, da so školjke redno na meniju

IB raketaaaa

For the big fight!

Čez dan se po pričakovanjih ni zgodilo nič, razen nekje ob 13h nas je zmotil prijem manjšega luskinarja, katerega smo na hitro oskrbeli in izpustili nazaj v svoj mokri element. Nestrpno sem pričakoval večerne ure, saj je to poleg jutra najboljši del dneva za ribolov. In res, okrog 20h moj Mx spusti pisk, minuto kasneje pa energičen prijem . V sekundi sem imel v krvi toliko adrenalina, da bi ga lahko prodajal :D. Pogled na maximalno zviti Multirange je bil rahlo zastrašujoč . Sama palica je bila tako zvita, da je bila vzporedna z gladino reke . Po presenetljivo dolgi borbi in nekaj resnih pobegih v travo in potopljene prepreke, se je ponovno znašel v podmetalki luskinar. Riba se mi je že takoj zdela zelo znana,po podrobnem pregledu pa sem ugotovil, da sem ujel istega luskinarja kot pred 26 urami. Rahlo zmeden sem na hitro oskrbel ribo in jo spustil. Dogajanje se je ponovno umirilo. Sisteme smo povlekli na suho in ponovno pričeli uživati v prijetni toploti ognja, družbe in dobre hrane.

Pii……piiiiiiiiiiiiiiii !!

Zvesti spremljevalec 1

Zvesti spremljevalec 2

Inl+ powder= bammmm – moja zvesta spremljevalca

Ponoči nam ni hudega 😀

Zadnje jutro pa je bilo zame nekaj posebnega. Zbudil sem se že pred zvokom budilke, pometal sisteme v vodo ter se zleknil v udoben ležalnik. Kljub kratkemu spancu sem bil presenetljivo spočit. Sonce se še ni prikazalo izza sosednjega hriba in nad vodno gladino je kraljevala gosta meglica. Vse je bilo presenetljivo mirno, le sem ter tja se je iz vode sramežljivo pokazala kaka podust. Vodomec je na eni izmed mojih mikro lokacij pridno lovil male zelenike ter si polnil želodček. Zaspano jutranje dogajanje pa je kar naenkrat presenetil in predramil zvok Mx-a. Kljub hitri kontri, je riba že našla svoje prvo podvodno prepreko, katere sem z malo potrpljenja hitro rešil. Ko sem ribo osvobodil prve prepreke, je na hitro že našla drugo in tako se tako dogajanje odvijalo nekje 5 minut preden sem ribo zajel v varno zavetje podmetalke. Brez robustnih trnkov, IB Super Schockleaderja Mon0 60mm in ždenja tik ob palicah, si enostavno ne predstavljam ribolova na reki Vipavi. V podmetalki se mi riba ni zdela tako velika, ko sem jo položil na blazino in jo zvagal, sem za trenutek pomislil da sanjam. Šele takrat sem spozna,l kaj sploh sem ujel. Čudovit luskinar, v polni formi in zavidljivih dimenzij je več kot presegel letošnji zastavljeni cilj za reko Vipavo. Za piko na i pa mi tik preden sem ga izpustil, izloči na blazino moje boilije. Da mi riba v vodi polni naravne hrane, tako intenzivno pobira moje boilije, je zame velik uspeh.

Popestritev zadnjega dne

Bil je pravi pozer 😀

Pss… Predlagaj moje boilije svoji babici in dedku 😀


In tako sem zaključil svojo prekratko kampanjo na reki Vipavi. Z nakupom svojih novih palic, sem resnično zadovoljen. S svojo paraboličnosto pričarajo neverjeten užitek med samim drilom. Vendar kljub svoji nizki libraži, je palica kos neverjetno borbenim vipavskim krapom. Nemška kvaliteta pa je ponovno poskrbela za pestrost na mojem ribolovu.

Do naslednjega branja, vam želim čim uspešneje preživete dni za vodo .

 

Nejc