Zadnja slivniška sezona II

Okt 30th, 2014 | By | Category: Reportaže s terena

Proti koncu avgusta sem spet na jezeru, tokrat se odločim za daljši ribolov v družbi prijatelja. Po kakšni uri vožnje in hoje ob jezeru se odločim za mesti pri brani. Lovila bova skupaj, ampak vsak zase, na svoji poziciji. Tako lahko vsak ubere svojo taktiko. V ponedeljek zvečer je vse postavljeno, palice pa so že na svojih mestih. Igra čakanja se lahko prične.

Ko so palice na svojih mestih in je vse postorjeno se lahko čakanje začne.

Na prvi prijem nisem čakal dolgo in kmalu se pred podmetalko znajde prva riba v obliki luske, ki jo ocenim na 8-9kg. To noč uspem ujeti še nekaj rib podobnih dimezij, proti jutri pa mi uspe ujeti prvo večjo ribo in takoj zatem še eno rahlo lažjo.

Tipičen slivniški luskinar.

Že dolgo nisem na Slivniškem jezeru ujel lusko tako lepih barv.

Utrujenost se že pozna.

Čez dan se ne dogaja kaj dosti, vsega skupaj ujamem 3 ribe med 5 in 8kg. Zato dan izkoristiva za uživanje v dobri hrani, v ponvi kar ni in ni hotelo nehati cvrčati. Ko se dan prevesi v večer začnem s kobranjem in se zlepa ne ustavim. Imam občutek, da se bo ponoči dogajalo. Takoj ko se stemni, ujamem markantno ribo, albino zrcalarja. Do jutra mi uspe ujeti kar nekaj rib med 8-9kg (mislim da jih je bilo 6), zgodaj zjutraj pa mi dan polepša večji luskinar, ki mu je sledil še eden podobnih mer.

Albino zrcalar, prava redkost.

Najlepšo ribo ujamem zjutraj.

Pozabil sem desko za čoln, vedro mi je služilo odlično.

Vse poletne ribolove sem odlovil z isto boilo, Carptrack Fish v 18 in 22mm. Hookbaite sem pripravil posebej.

Preko dneva se spet ni dogajalo, ujel sem le dva manjša krapa. Vendar se ne sekiram prav preveč, zatišje izkoristim za počitek in vežem nove predvrvice. Proti večeru spet nahranim z večjo količino boilov, v upanju da noč prinese kakšno lepšo ribo. Začne pihati veter, na internetu preverim napoved, vremenarji napovedujejo dež. Vendar neurja, ki je sledilo nisem pričakoval, povrhu vsega pa si prijatelj pri teku do palice udari v štor in poškoduje stopalo. Odpelje se v celjsko bolnišnico, od koder se s tremi šivi vrne sredi noči. Zanj je ribolov zaključen. Hudo mi je zanj, saj je bil to prvi pravi ribolov po dolgem času in ravno ko je začel dobro loviti, se zgodi nesreča. Celo noč se ni zgodilo prav nič, zaradi divjanja nevihte in skrbi za prijatelja pa nisem prav veliko spal.

Cel dan sem poležaval v šotoru, utrujen od napornih noči.

Za hrano sem pa le našel čas.

Preko dneva je mirno, kar me ne čudi. Večino dneva poležavam v šotoru, premlevam misli o dogodkih in ribolovu v preteklih dneh. Postajam rahlo nestrpen. Le kaj bo prinesla noč in prihodnje jutro? Popoldne se spet začne dogajati, tu in tam kakšen skok, aktivnost ribe se poveča. Pred nočjo ulovim 2 ribi med 5 in 6kg. Začnem s kobranjem in končam v trdem mraku. Palici sta ponovno na svojih mestih in na prvi prijem mi ni potrebno dolgo čakati. Sledila je hektična noč, prijemi so se vrstili eden za drugim, včasih sem imel prijeme skoraj hkrati. Večina rib okrog 9-10kg nekaj pa je bilo tudi večjih 11.7, 12,5 in 13kg. Do jutra nisem niti zatisnil očesa in ko sem bil že popolnoma izmučen in razmišljal da potegnem palice za nekaj ur iz vode se je zgodilo. Borba, ki sem jo čakal in po dobrih 40 minutah sem v podmetalko zajel ribo z imenom El Commandante.



El Commandante, riba ki sem si jo želel ujeti.

Ravno ko sem ribo poslikal in jo spuščal, se je oglasil še drugi signalizator. Riba se je dobro upirala in po dobrih 15 minutah se v podmetalki znajde še en lep luskinar. Ja, luskinarji na Slivniškem jezeru resnično dominirajo, čeprav je v zadnjih letih vse več usnjarjev in zrcalarjev, tudi tistih malo večjih in težjih.

Na tem ribolovu sem ujel kar nekaj luskinarjev med 13 in 14kg, ta je bil eden izmed njih.

pi pi piiiiiii Takoj ko sem posnel to fotko, je sledil prijem.

Tako mi je ostalo še slabih 24ur ribolova, ki sem ga želel maksimalno izkoristiti. Aktivnost ribe je bila na višku, tudi preko dneva sem ujel kar nekaj rib, med 7 in 11kg. Mesta kjer sem lovil so kar vrela, riba je bila tam stalno prisotna. Vsako prosto minuto, ko nisem drilal in hranil sem izkoristil za počitek, večji del popoldneva sem kar prespal. Pričakoval sem naporno noč in nisem se motil. Bilo je noro, prijem za prijemom, dva krat se mi je zgodilo, da sem imel prijem na drugi palici, še preden sem pospremil ribo na prvi palici v podmetalko. Lovim uglavnem ribe med 8 in 11kg. Tako sem se sredi noči zavestno odločil, da obe palici potegnem ven, zvežem nove naveze in pripravim nove hookbaite. Zgodaj zjutraj spet začnem loviti in po treh prijemih ponovno na palici začutim tisto pravo. Zdelo se mi je, da borba traja že celo večnost, ko riba končno zdrsne v mrežo. Oddahnem si, saj vem da sem ujel še enega od slivniških kapitalcev.

Še zadnja bunka, ki je postavila piko na i.

Skrb za ribe je na prvem mestu!

Začutim utrujenost, vem da imam dovolj, zato se odločim da zaključim z ribolovom. Palice so že zunaj in počasi pospravim vse ostalo in se odpravim proti domu. Tri tedne kasneje sem ponovno na jezeru. Začudi me dejstvo, da kljub temu da je ponedeljek in začetek tedna so vsa meni zanimiva mesta zasedena. Tako se odločim ponovno za kočo, torej ribolov v globjem delu jezera. Vendar nimam tistega pravega občutka. Ker sem na vodo prišel popoldne, z ribolovom pričnem pozno zvečer in tisto noč ulovim kar nekaj rib, vendar nič večjega. Zjutraj si vzamem čas in še nekrat vse podrobno presoniram in postavim boji. Preko dneva se kar dogaja, zanimivo je, da tokrat ujamem več zrcalarjev in usnjarjev kot ponavadi. Vežem naveze, pripravljam hookbaite, kot običajno.

Zmoti me nekaj skokov ribe v daljavi in po dolgem opazovanju ugotovim, da očitno gre za malo večjo ribo, morda za kakšnega od tistih nekaj slivniških kapitalcev. Opazujem tudi skupino ribičev na travniku, ki so zaenkrat bolj kot ne brez uspeha. Že od samega začetka imam občutek, da nisem na pravem mestu, ki postaja vse močnejši. Ker pa gre za kratek 72urni ribolov in sem se ravno udobno namestil se odločim da bom vztrajal do konca. Iz tega mojega razmišljanja me zdrami zvok piskača pi piiiii. Čutim da bi lahko šlo za lepšo ribo in občutek me ne vara. V podmetalki se znajde luskinar težak dobrih 13kg.

Luska težka dobrih 13kg.

Pogledam na uro in ugotovim, da je že čas večerje. Zvečer sedim pred šotorom in uživam v spokojnosti jezera. Vem, da je to zatišje pred nevihto, saj sem ravno preveril vremensko prognozo za noč in naslednji dan. V naslednjih dneh bo zapadlo kar nekaj dežja, večino časa pa bom moral zaradi tega preživeti v šotoru. Vesel sem, da je bila riba aktivna tudi prek dneva in tako lahko pričakujem bolj umirjene noči. Oh kako sem se motil, ponoči sem vsako uro letel iz šotora, ravno ko sem palico vrgel nazaj na svoje mesto in se ulegel. Popolnoma zbit pričakam jutro. Dež je ponehal in pred šotorom pijem prvi jutranji čaj. Ozračje se je ohladilo, tudi voda se je na površju ohladila za kako stopinjo. Razmišljam ali bom preko dneva uspel ujeti kakšno težjo ribom saj se je kilaža tistih ponoči gibala med 7 in 10kg. Moji upi so se kmalu uresničili, saj ujamem malo težjo ribo, ki je povrhu vsega še zrcalar.

Na slivnici se vedno razveselim zrcalarjev in usnjarjev, ki jih je vedno več.

Brez vezanja ne gre, hinged stiff, ena najljubših navez.

Preko dneva sledi še več padavin, počasi pakiram stvari, ki jih zagotovo ne bom potreboval. Ulovim kar nekaj rib, večinoma manjše in tri med 11 in 13kg. Kljub temu da vem, da nisem na pravem mestu sem zadovoljen s potekom ribolova. Sprašujem se, kaj bo prinesla noč. Prinesla je veliko število prijemov, kar nekaj je bilo lepših rib med 9 in 12kg, eno pa sem izgubil. Izgubil sem jo po lastni neumnosti, saj sem precenil, da bom lahko, kot vse ostale utrujal iz obalo. Tako sem skočil v čoln ko je bilo že prepozno in riba je našla zavtje v potopljenih vejah akacije. Kljub temu da sem ribo osvobodil, jo celo za trenutek videl, je v tistem popustila predvrvica in veselja je bilo hitro konec. Ocenil sem jo na dobrih 15kg, kaj več pa si ne bi upal trditi. V vsakem primeru, ne glede na težo mi je izredno žal ribe, saj je v globine jezera odplavala z mojim trnkom v ustih. Tako sem zaključil še en, za mene uspešen ribolov, ki pa mu je morda manjkala tista pika na i.

No ja, več sreče prihodnjič, ali pa tudi ne?! Več o ribolovu ki je sledil pa naslednjič…

Luka