Zadnja slivniška sezona I del

Okt 1st, 2014 | By | Category: Reportaže s terena

Po zadnjem lanskem ribolovu na Slivniškem jezeru me je čakala odločitev. Ali dvignem izpisnico, ali pa podaljšam članstvo za še eno leto. Na koncu sem se odločil za slednje, saj nisem prenesel občutka, da je nekaj ostalo nedokončano. Po petih letih članstva in 52 lovnih dneh(dve leti zapored sploh nisem dvignil dovolilnice), sem se odločil da z zadnjim šestim letom članstva, lahko to popravim, celotno sezono lovim le na Slivniškem biseru in tako mirne duše zaključim to poglavje v mojem ribiškem življenju. Na žalost se stvari velikokrat ne iztečejo tako, kot si zamislimo. Tako sem prvič Slivniško jezero obiskal šele v drugi polovici maja. Toda prvi ribolov ni stekel tako kot bi si želel, a sem kljub temu zelo užival, že zaradi dejstva da sem končno spet za vodo. V družbi Aljoše sem kot vedno užival in v nedeljo sem se z jezera odpeljal z nasmeškom na obrazu. Sredi junija sem se ponovno znašel na cesti proti Šentjurju. Odločil sem se da ribolova ne opisujem podrobneje, saj ni v ničemer izstopal. Tokrat sem lovil polnih 72ur in v teh treh dneh ujel precejšno število rib(okoli 35), med njimi je bilo tudi nekaj lepših in izredno borbenih rib.

Dolg luskinar (92cm) je nudil dober odpor a je bil na koncu premagan

Koi krap

Takšnih markantnih usnjarjev/zrcalarjev je v jezeru kar nekaj

Le tri tedne kasneje sem ponovno stal na obali jezera. Odločen, da dam vse od sebe in v naslednjih 48 urah poskušam pretentati kakšnega od tistih nekaj kapitalcev. Po kratkem obhodu in razmisleku, se odločim za mesto, ki mi je že dobro znano. Tako ne porabim veliko časa na vodi in do večera so palice že na svojih mestih. Kmalu po večerji, se utrujen odpravim spat. To noč sem izredno dobro spal, saj me zvok piskačev ni zmotil niti enkrat. Ob jutranjem čaju uživam v sončnem vzhodu, z mislimi pa odtavam na Lac du Salagou in se spominjam čudovitih sončnih vzhodov. Predrami me zvok piskača in zavore. Špula se odvija z neverjetno hitrostjo, in ob dvigu palice mi je jasno, da je na drugi strani borben krap. Po borbi, za katero se mi je zdelo da traja celo večnost, se je na površini prikazal luskinar, ki sem ga ocenil na nekih 13kg. V tisti sekundi se oglasi še drugi piskač. Hitro pospremim krapa v podmetalko, ga odpnem in spustim. Na žalost sem ostal brez spomina v obliki fotke, saj se je špula na drugi palici še vedno počasi, a vztrajno odvijala. Po relativno kratki borbi(v primerjavi s prejšnjo) sem kmalu pred objektivom držal usnjarja podobnih dimenzij. V naslednji uri sta sledila še dva prijema potem pa se je nekako ustavilo. Tekom dneva me zmotita dva manjša krapa. Na nasprotni obali, pa se že cel dan obračajo večje ribe. Odločim se, da naslednji dan srečo poizkusim z dnevnim ribolovom prav tam. Ponoči mi uspe ujeti dva lepa luskinarja, proti jutru pa doživim še en skoraj dvojni prijem. Zjutraj se počasi spakiram, pospravim okoli šotora in ga zaprem. Čas je da se svojo srečo poizkusim drugje.

Sitting, waiting, wishing

Usnjar, ki je sledil luski

Svojo srečo, sem poizkusil drugje

Nista bila dolgo na miru

Vodostaj se je znižal tako hitro, da mu ta počasne očitno ni bil kos slediti

Zvečer zaključim uspešen dan, ujel sem vsega 9rib, med njimi nekaj lepih, in prekrasnega lusknarja. Zadovoljen se odpeljem nazaj proti taboru in se poln samozavesti pripravim na zadnjo noč. Do mraka so palice spet v vodi in čas je za večerjo. Medtem ko sem popolnoma sit vase spravljal zadnje grižljaje, se oglasi piskač. Po precej čudni borbi, sem slutil da bi lahko šlo za manjšega soma. Izkazalo se je, da se nisem motil, zanimiva je bila le njegova velikost, mislim da teža ni presegala 1,5kg. Hitro premečem in se zvrnem v stol. Kaj kmalu pa začutim utrujenost in se odpravim spat. Tekom noči uspem ujeti še dva lepa luskinarja, ob svitu pa me minuto pred zvonenjem budilke, prebudi veliko lepši zvok. Ob dvigu palice sem začutil močen odpor, zavora se je odvijala počasi a vztrajno. Po nekaj minutah borbe in teži, ki sem jo ves čas čutil, sem vedel, da bi lahko šlo za večjo ribo. Ko pa sem ribo prvič zagledal, so se mi zatresla kolena. Zdelo se mi je da borba traja že celo večnost, ko mi ga je končno uspelo zajeti.

Zadnja riba dneva je bila tudi največja.

Nov dan, novo upanje

Optimus, največji usnjar v Slivniškem jezeru

Velika želja je izpolnjena !

Fish

Z ulovom Optimusa, se mi je izpolnila velika želja in tako sem na najlepši možen način zaključil ta ribolov. Že čez dobre tri tedne, sem zopet lovil na jezeru, več o poteku ribolova pa prihodnjič.

 

LP, Luka