Priprava na zimske dni

Že od kar sem se začel ukvarjati s krapolovom , mi ribolov v hladnejših dneh predstavlja velik izziv. Vendar se kljub temu nikoli nisem resno spravil za vodo. Bodisi nisem imel časa ali pa nisem želel tvegati oz. se sprijazniti z neuspehom. Na žalost večina kraparjev že pozno jeseni, ko se jutranje temperature približajo 0°C,  odmaknejo svojo ribiško opremo v kot.  Tudi sam sem bil na začetku tak, zadnji 2 leti pa sem  kljub temu poiskusil čim več  zimskih  dani preživeti za vodo. Čeprav so bili moji poiskusi na začetku dokaj neuzpešni me je volja in želja po uzpehu gnala naprej.  Z nekaj članki bi vam rad predstavil kako sem se začel pripravljati, čemu sem posvetil največ pozornosti, kje sem iskal ribo ter katere dobrote sem jim ponudil. Upam, da bom lahko komu s tem pomagal ter ga prepričal, da tudi sam poiskusi z zimskim krapolovom.

Ko so se dnevi začeli ohlajati sem začel z zbiranjem informacij kako pristopti ter poskrbeti, da bom v zimskih dneh čimbolj uspešen. Prebral sem si veliko člankov ter si najzanimivejše stvari zapisoval, da jih bom lahko preiskusil v praksi. V veliko pomoč pa mi bo lahko moj ribnik v katerem ima nekaj krapov. Popolnoma se zavedam, da se krapi v mojem ribniku ne obnašajo identično kot krapi v jezeru, vendar kljub temu lahko izvlečem marsikatero koristno informacijo.

Razgibanost terena je na vrhuncu!

Včasih je bila globina do 25m 😯

Tako je pa že bolje. Biser se polni :paint:

Že na začetku sem se odločil, da bom  največ dni prebil na Vogrščku, saj ga najbolje poznam ter ga imam dobesedno na dosegu roke, posledično pa sem lahko bolj uspešen . Začel sem se fokusirati na točno določeno lokacijo, na kateri imam že nekaj  uspešno opravljenih ribolovov ter jo dobro poznam. Že v samem začetku mi je lokacija predstavljala skoraj najpomembnejši  del same sestavljanke do končnega uspeha. Na žalost lahko imamo vrhunske vabe, vendar če niso prezentirane na lokacijah kjer se riba zadržuje lahko le sanjamo o uspehu. V lanskem letu je bil vodostaj na Vogrščku resnično ekstremno nizek, zato sem ta čas izkoristil s fotografiranjem struge jezera. Fotografije mi bodo ta trenutek prišle še kako prav.  V večini člankov, ki opisujejo zimski krapolov sem prebral, kako priporočajo loviti v najglobljem delu jezera. Sam pa se s tem ravno ne strinjam. Moje mnenje je, da se ribe zadržujejo tam kjer se počutijo varno ter imajo v neposredni bljižini vir hrane. Posledično pa se  jim ni potrebno stalno gibati in porabljati energije. Mislim, da moramo posvetiti več pozornosti pri iskanju mest kjer se krapi počutijo varno ( potopljena drevesa, štori, velike skale), kjer je temperatura vode konstantna, mesta kjer  se nahaja krapova naravna hrana, v poštev pa pridejo tudi mesta v bljižini raznih pritokov, kateri prinašajo hrano našim varovancem. V sončnih dneh pa ne gre spregledati tudi plitvin, katere se najhitreje ogrejejo. Večkrat sem pozimi tik po obilnejšem deževju opazoval kako so se zbirali tik pri hudournikih ter tam iskali hrano. Ravno zaradi tega  želim povedati , da ne velja  pravilo, da se v zimskih dneh lovi krapa v najglobljem delu jezera. Čeprav se bodo  določen dan zadrževali na točno določenem mestu, bodo lahko drugi dan zaradi  vremena ter drugačnih okoliščin čisto drugje.Vsekakor se je potrebno prilagajati danim situacijam ter v primeru neuspeha  spreminjati lokacije, kjer bomo prezentirali naše sisteme.

Majhen hudournik, ki se je izlival v jezero po močnnem nalivu, jih je pripravil k prehranjevanju.

Tik po močnem januarskem nalivu.

Ko je bila lokacija določena, sem se začel posvečati mojim vabam.  Začel sem se praševati kje tiči problem, da so bili poiskusi  v januarju in februarju neuspešni. Čeprav sem zaupal v svoj mix pa sem ga tokrat še izboljšal. Večje količine Carptrack Proteinkoncentrat-a in Carptrack Squid Liver moke bodo skrbele skozi celotno mrzlo obdobje za topnost ter usebovanost pravšnje količine proteinov v samem mixu. Sam že nekaj let uspešno uporabljam ti dve moki skozi celotno sezono in sem resnično zadovoljen z njima.  Neverjetno kako topni  in atraktivni sta, riba pa ju dobesedno obožuje. Produkta sta resnično vsestranska , z malo domišlije in spretnih rok  ju lahko uporabite  na 101 način ;).  Vabe se pri  nižjih temperaturah topijo počasneje. Zato pa moramo poskrbeti da so te čimbolj porozne ter pričnejo z oddajanjem signalov takoj, ko priletijo v vodo. Za to pa poskrbijo razna ptičja semena ter druge ptičje hrane. Trgovina Carpio ponuja kar nekaj takih mok, zato vam jih bom le nekaj naštel, na koncu se pa morate sami odločiti kaj izbrati.  Moke kot so Robin red, PTX, Nectarblend, Prosecto,… so kot nalašč, da mix  »razbijemo« ter da začne boila delovati takoj, ko pride v stik z vodo ter začne širiti mamljive signale, ki bodo privedli krape na pozicijo. Ko se voda ohladi, pa zmanjšam tudi količino jajc v mixu ter jo nadomestim z mlekom ali pa vodo. Izogibati se je potrebno dodajanjem olj v mix, razen v primeru, če so ta prečiščena kot je Pure Salmon Oil, katero ostane tudi pri nizkih temperaturah lepo tekoče ter se ne zgosti. Med opazovanjem svojih domačih krapov, kako previdno ter prefinjeno pobirajo samo vabo, sem se odločil, da bom uporabljal le boile manjše od 18 mm. Za vse tiste, ki so pa malo manj vešči z izdelovanjem boilijev pa podjetje Imperial Baits ponuja široko paleto vrhunskih kakovostnih boilijev namenjenim tudi za tako neprijetne zimske razmere.  Max se resnično trudi, da so njegovi boiliji karseda topni, sveži, prebavljivi, tako da se vam ne bo nepotrebno obremenjevati ali je boila prava. Če ste pa še pa tako skeptični in ne sigurni, pa vam podjetje ponuja posebno različico boilijev namenjenih ravno za zimsko obdobje. Serija Cold Water bo zadovoljila še tako zahtevnega kupca ;). Mnogi vrhunski ribiči pa priporočajo v tem obdobju tudi večje doziranje arom. Sam se jih raje izogibam ter jih nadomestim z večjo količino topnih in atraktivnih mok. Nadomestitev arome pa lahko predstavljajo razna eterična olja, po mojem mnenju so tudi veliko bolj učinkovita. Po moje ne gre poudarjati o učinkovitosti in prepoznavnosti eteričnega olja črnega popra (Black Pepper), ib pa ponuja tudi druga, kot so Garlic, Oriental Spice, Tangerine. Dozira se jih v manjših količinah, na embalaži pa je v pomoč tudi napisana mera doziranja.

Zaloge so narejene

Sestavine pa skrbno izbrane!

Menim, da ne gre poudarjati, da je krap hladnokrvna žival, za razliko od človeka, psov, krav, mačk… Kar pomeni, da je njegova telesna temperatura odvisna  tudi od temperature same vode v kateri biva. Z zniževanjem temperature pa se začne upočasnjevati tudi  njegov metabolizem. Posledično potrebuje manj hrane, za katero porabi veliko več časa za prebavljanje. Z upočasnitvijo samega delovanja njegovega telesa, začne riba porabljati zaloge, ki jih je tekom jeseni nabral in tako zadovolji tisto osnovno količino hrane, katero potrebuje. Vabe, ki mu jih mi sami ponujamo so le priboljški, ki so mu tisti čas ponujeni, vprašanje je le ali jih bo prepoznal kot  hrano in jih pobral. Zato je potrebno hraniti resnično minimalno. V zimskih dneh vsako uro, v kolikor ni bilo nobenih znakov aktivnosti, premečem sisteme s pva mrežico. Vsak naslednji met je rahlo oddaljen od prejšne pozicije.  Že s tem, ko na primer v tretje  vržemo sistem na podobno lokacijo, zgradimo malo futrišče , kar je za moje pojme tudi dovolj  atraktivno, da privabimo  krape. Vsekakor pa je odvisno od same situacije in aktivnosti ribe. Včasih je že sama pva mrežica ali pa vrečka dovolj, spet drugič ko je riba bolj aktivna  je potrebno dohranjevati, saj le na ta način zadržimo ribo na poziciji.

Palčka Carptrack Explosiv stick mixa velikokrat reši situacijo!

Vedno v kombinaciji z mletimi lovnimi boiliji 😉

Hookbaiti obdelani z carptrack inL ter carptrack inP so moja obvezna oprema.

In ko so bile informacije zbrane, cilji zastavljeni in način določen, se je bilo potrebno le še odpraviti za vodo ter poiskati kje se riba zadržuje. Težko pričakano je napočil tudi dan, ko sem lahko začel zbiranjem informacij iz prve roke. Jutra so postajala hladna, temperature so se spustile do ledišča, čez dan pa se je dalo lepo greti na sončku.

Skupaj z prijateljem sva se nastavljala toplim sončnim žarkom.

Temperatura vode se je na začetku gibala  pri 8 stopinjah, z dnevi pa začela konstantno upadati, kar se je poznalo tudi na količini samih prijemov. Kot sem že omenil je bil glavni cilj poiskati kje se riba zadržuje. Z dvema palicama sem poizkusil pokriti čim večje območje. Sisteme sem nastavljal na najrazličnejše pozicije (male otočke, pred potopljena drevesa in štore, police…).  Ves čas sem spremljal dogajanje na vodi in vsako toliko se mi je na poziciji sramežljivo prikazal kak krap ter mi vlil nova upanja.  Tekom ribolovov sem konstantno iskal ribo, ter premetaval sisteme z pva mrežico ter na tak način z eno palico ustvarjal samo futrišče.  Drugi palici pa sem vedno dodal po vsakem metu pest boilijev.  In zanimivo, na začetku ko je bila voda le za kako stopinjo toplejša je bila tehnika z dohranjevanjem veliko uspešnejša. Ko se pa se je voda dodatno ohladila sem imel prijeme samo na »osiromašen« način.

Jutra so bila produktivna :yell:

Pozni popoldnevi, ko se je dan prelival v noč pa prav tako.

Plačilo za premražen dan preživet na neizprosni primorski burji.

Duo prop 😆

Neverjetno koliko koristnih informacij lahko izvemo preko branja raznih člankov. Seveda ne gre vsemu slepo verjeti, vendar je potrebno tudi poizkusiti za vodo ter preveriti koristnost informacij. Konec koncev toliko kolikor lahko preberemo in razberemo iz samega ribolova, uspelih ali neuspelih poizkusov ne bomo nikjer. Vendar le v primeru, ko se bomo ozrli kje nam je spodletelo, se vprašali kje tiči problem ter poizkusili stvar rešiti. Prav to mi osebno, daje čar samega ribolova ter me vleče naprej.  Ko nam nekaj spodleti in dobimo pošteno brco v rit, se moramo z tem soočiti. Neodraslo je tisti trenutek kriviti vabo, vodo ter se tolažiti, da trenutno ni ribe na tistem delu jezer, ribnika, reke… Vsi smo iz mesa in krvi, vsi delamo napake vendar dajmo jih popravit ter vztrajati dalje, le na tak način bomo lahko na dolgi rok  uspešni!

In tukaj bi tudi zaključil reportažo ter nadaljeval drugič v naslednji reportaži.

Ghost z globin Vogrščka

Dober prijem do naslednjič!

Nejc Troha

 

 

20 letno popotovanje do uresničitve sanj!

Francija, jezero Lac Du Der. To krasno veliko jezero, ki meri kar 4.800 hektarjev, je stalni del moje glave že nekaj let. Zato sem vedel, da bom nekega dne stal na obali tega lepega velikana. Leto sem začel z obiskom drugih dveh francoskih jezer.

Mighty Lac Du Der

Na zelo uspešni spomladanski ekspediciji sva z ribiškim kolegom Martinom obiskala nama ljubo lokacijo na jugu Francije, jezero Lac de Saint Cassien. To jezero obiskujeva že vec kot deset let. Poleg tega izleta sem bil še na dveh ribolovih na znanem velikem jezeru na severo vzhodu države, kjer pa sem lovil zelo daleč od obale in iz 4m iBoat gumenjaka. Oba izleta sta bila slabša kot prejšnji obiski istega jezera. Največja riba je bil zrcalar komaj preko 20kg. Zapel sem ga na ekstremni daljavi skoraj 300metrov. Bližje obali so našo hrano napadali samo somi. To razmerje daljave in neželjenih potegov me je obremenjavalo, zato sem si želel oddahniti od te vode, ki me je privlačila zaradi lepe trofeje, ki jo lovim že nekaj let. Nikoli je nisem zapel – ne še! Takrat sem pomislil na novo jezero, ki bo osvežilo moje misli in se bom zato kasneje lažje, neobremenjeno vrnil in ponovno lovil velikega luskinarja v tej veliki vodi.

Lov z čolna iboat 400

Spomladanska trofeja

Da, jezero Lac Du Ler se je izkazalo kot dober izbor. Preberite v nadaljevanju!

Destinacija – jezero Lac du Der
Vedno je nekaj novega iz neznanege razlog, ki te vleče in daje zagon ter motivacijo. Zagotovo veste, o čem govorim in ste to že sami izkusili. Z istimi željami in silo sem pričel planirati ribiški izlet – veliko jesensko ekspedicijo… Najpomebnejša je bila pravilna izbira ribolovnega mesta. Vedel sem za zelo velikega in zvitega luskinarja, ki domuje v tem jezeru. Velike ribe so ponavadi teritorialne, zato največkrat plavajo na istih področjih v enakih letnih časih. Mesto, kjer je bil ta velik luskinar nazadnje ujet, je bilo že zasedeno, zato sem moral vse ponovno dobro premisliti. Rezerviral sem drugo mesto…

Veliko dežja in malo sonca so bili dovolj za te čarobne trenutke.

Razvila se je blatna vojna. Zaradi obilnega dežja je ribolov črpal še dodatne napore.

Hranjenje – izdelal sem jasen nacrt kako in kaj
Vedel sem, da med planirano dvajsetdnevno kampanjo ne bom spreminjal ribolovnega mesta in aktivno iskal krape po jezeru. Z intenzivnim hranjenjem bom zato na naše ribolovno mesto privabil večje krape, vendar bodo prišli tudi manjši krapi in ploščiči in zagotovili si bomo nekaj dogajanja, zato par prijemov ne sme manjkati. Vedno računam s prepričanjem, da so krapi radovedni in da jih vedno lahko privedem na moje ribolovno mesto.

Moje naljubše naveze – “snežak”, pri katerem sem Carptrack V-Pops več dni namakal v različnih esencah, kot naprimer Carptrack Bloodworm ali Elite Strawberry.

Kako se kuha za zmagovalce?
Pripravil sem 250kg suhih partiklov (semena oljne repice in pšenice), 200kg konzerviranih tigrovih oreščkov, 50 kilogramov 15mm peletov – IB Carptrack Aminopeletts ter 300 kilogramov najboljših boilijev Imperial Baits, serije Carptrack. Moj izbor je bil Monster’s Paradise, Fish, Elite in Elite Strawberry. Skupno smo imeli torej 800 kilogramov hrane, ki smo jo nameravali porabiti za čas tri-tedenske ribiške ekspedicije. Zagotovo se domov nismo nameravali vračati z neporabljeno hrano. Prešnja leta je na tako velikih vodah obilno hranjenje vedno dalo dobre rezultate, zato smo tudi letos upali na najboljše. Razrdelitev  masivnih  800kg  najboljše hrane – da ne bi slucajno ostali brez! Skupno gledano, smo si 800kg hrane delili trije ribiči cele tri tedne intenzivnega ribolova. Kar pomeni približno 250kg po ribiču, kar pomeni 80-90kg hrane na ribiča na teden. Ce smo še bolj natančni, je to približno 13,33kg hrane vsak dan. Ker smo lovili s štririmi palicami, to na koncu dneva znese 3,33kg po palici. Le tretjina odpade na boilije oziroma le 1,25kg boiljev na palico na dan. Če se skupna masa razreže in razdeli, dobimo precej boljšo predstavo, kaj pomeni 800kg hrane. Ker smo na lokacijo prispeli v močnem deževju, smo prvi dan samo postavili kamp in vse ostalo prepustili naslednjemu dnevu. Bilo je že pozno. Naslednje jutro je sledilo natančno in obširno sondiranje željenega mesta. Ker nismo našli nobenih posebnih anomalij in posebej zanimivih mest, smo razmestili osem markirnih boj. Eno palico smo postavili na prvi rob kampa, malo vstran od centralnega dogajanja, preostanek pa na razlicna mesta med podrtimi drevesi na trasi hranjenja. Pred bojami smo nasuli velika podrocja z obilico hrane in okoli pozicionirali sisteme. Najvecja globina je bila okoli 5 metrov. Zvečer so se pojavili že prvi prijemi – nic posebnega, vendar je riba pokazala interes, kar je obetalo dober ribolov. 😆

Imeli smo veliko hrane in hranili smo obilno. Na koncu sem dosegel cilj – našel sem iglo v kopici sena.

Pred samim oplaščenjem z liquid/powder pasto v boili naredim izrez, kar omogoča boljši oprijem le te. 😉

K vsaki navezi dodajam te PVA zavojčke. Polnim jih z Carptrack Amino peleti in dodatno namočim še v Liquid/Powder.

Izredna atraktorja za velike krape.

Moja naveza ovita z IB Carprtack Liquid/Powder pasto. Je moja stalna izbira in vedno se zanašam na ta dodatek.

Naš izbor, ko gremo na velika jezera, da ulovimo največje!
24mm boile IB Carptrack Elite Strawberry, ki jih kombiniramo s 16mm pop-upi iz serije V-pops. Druga kombinacija je boila Elite, obdelana z eteričnim oljem Black Pepper, ki jo ovijemo s pasto iz dodatkov IB Carptrack Liquid in Carptrack Powder in atraktanta Carptrack GLM full-fat. Preden sisteme potopimo, jih opremimo še z dodatno PVA vrecko malih peletov. Aminopelete obdelamo še dodatno s tekočimi ali praškastimi Carptrack dodatki. Dodatek polnomastnega ekstrakta zelene školjke GLM full-fat je pa že skoraj “nujno” dopolnilo. Tokrat smo se opremili še s kamermanom, saj smo nameravali posneti DVD o ribolovu na velikih jezerih. Na dnu jezera smo naleteli na veliko starih drevesnih štorov, preraslih z obilico školjk. Zato smo za naše naveze uporabili najmočnejše in najbolj žilave materiale, ki smo jih imeli. Uporabil sem vrvico Snaggy Line, katera je zame najboljša in zagotovo mi nudi dovolj žilavosti, da vzdrži uporabo tudi po školjčiščih. Zaenkrat me izbrana vrvica še ni izdala. Ostale vrvice in mono elementi niso bili opcija, saj niso pred ostrimi školjkami nudili nobene zaščite. Zadnjih 30 metrov sem opremil s IB Shock-it 70mm – zaključek, ki omogoča veliko obrabo in kljub temu zdrži. Kljub temu, da sem zaključek -shock leader – menjal po vsaki ribi, je bil vedno močno nacefran in načet, kot da bi se ga lotili z nožem.Vseeno je boljša načeta vrvica, ki zdrži, kot pa pretrgana vrvica! Uporabljali smo 280g uteži, ki so bile vpete zelo rahlo – namen je bil, da se pri pobegu ribe takoj odpnejo. Predvrvica je bila Easy Soft 25lbs Brown, torej rjava in mehka, na katero sem navezal trnek RSH 1000 velikosti 4. Ta naveza je prilagojena za najbolj previdne krape in zagotovo zadrži na trnku tudi največje primerke. Nikoli se mi še ni dogodilo, da bi krap to kombinacijo pretrgal – najpogosteje so ribe odplavale pod deblo. Nič drugega mi ni preostalo, kot z čolnom nad ribo in z sidrom zapeti vrvico na drugi strani debla. Nato sem vrvico prerezal, zavezal nov vozel in nadaljeval utrujanje. Žal sem prevečkrat s sidrom zadel predvrvico, kar je delo ribi ravno dovolj možnosti, da se je odpela. Zaradi stalnega in obilnega dežja, se je voda začela dvigovati, kar je ravno nasprotno običajnemu padanju vodostaja v tem letnem času. V jezero so iz pritokov počasi valile velike mase motne, rahlo blatne vode. Voda je prinašala veliko nečistoč in naplavin v obliki drevesnih vej in šopov trave, ki so se počasi obešali na naše sisteme. Cel dan in noč sta minila v stalnem napenjanju vrvic in zategovanju glav na kolescih, ker je bil pritisk na vrvice resnicno velik. Naplavine so napenjale vrvice, zato je bila noč z veliko alarmi neprespana in dolga. Tudi potapljanje vrvic ni pomagalo – nečistoče so plavale po celotni vodni masi. Dvanajsti dan je kolega Vilo prišel že zjutraj naokoli – jaz sem še poležaval na postelji. Celo noč nisem spal. Kratek pogovor je prekinilo divje piskanje in nenadno odvijanje glave kolesca – kljub dejstvu, da sem imel zavoro kar močno pritegnjeno…

Ni veliko zrcalarjev v jezeru,kljub temu smo jih nekaj ulovili. Težke tudi cez 20kg! To je eden izmed njih – zelo sem ga bil vesel.

 

Nočna akcija je terjala davek. Dober obrok je pomemben za nov dan in novo moč.

Naš kamerman je odlično opravil svoje delo – za nov DVD: “Carping on big lakes”

 

Majhen bivvy je dovolj zame.

VELIKA BITKA Z MOBY DICKOM SE JE ZAČELA!
Naveza je bila na mestu že dve noci. Nisem čakal in takoj sem se pognal v moj iBoat. Na poti do mesta ulova sem začutil, da je vrvico spet potegnilo pod debla. Nic drugega mi ni preostalo kot da sem vrvico ulovil na drugi strani, prerezal in na novo povezal osnovo in nadaljeval naprej. Zelo zamudno in predvsem utrujajoce pocetje, vendar ce želite zajeti svoj ulov v podmetalko, se tako skrajnim ukrepom in situacijam ne morete izogniti. Vse se je dobro izšlo in s 5 krat povezano vrvico sem se nahajal nad sistemom, ki je bil še enkrat povlečen pod deblo. Sistem sem položil v globino 4m, sedaj se je nahajal 5,2m globoko. Rahlo sem zategnil “Shock leader” in začutil sem ribo na drugi strani – zagotovo je bil krap. Po petih minutah je razburkal površino. Toooooo! V čolnu sem bil nad ribo, ki me je vlekla dobrih 500m brez kakršnegakoli znaka utrujenosti. Takrat sem ugotovil, da gre za resnično velikega krapa, saj bi obnašanje soma prepoznal. Ker sem jih že precej ujel in večina jih je bila velikih, vem, kako se borijo in se želijo odpeti. V daljavi sem videl nekaj temnega na površini – pomislil sem da je boja. Velikan se je namenil direktno k objektu. Hitro sem ugotovil, da se zelo motim – ni bila boja! Bilo je staro deblo, ki ga je bitka dvignila iz 5 metrov globine. GROZA!!! Pred očmi se mi jo odvrtel črni scenarij: staro deblo, polno školjk in čezenj napeta vrvica. Samo še trenutek in riba bo izgubljena. Dolge sekunde, ali jaz ali riba… Vse moči sem napel in močno obremenil mojo palico Max Nollert Temptation MKIII. Naslednji trenutek sem uzrl velike mehurčke na površini in velika riba se je osvobodila debla. Srečen… “Ne bom ti spet dovolil tja!” sem si rekel in močneje zadrževal krapa. Dober meter pod gladino sem uzrl mogočno telo, ki se mi je počasi bližalo. Takoj sem se zavedel, da sem ujel najmogočnejšo ribo v tem ogromnem jezeru Moby Dick se je počasi bližal! Srce mi je močno bilo in prišel je trenutek, katerega sem čakal vec kot 20 let! Pripravil sem podmetalko. Nepozabno doživetje, ki se je globoko vtisnilo v moj spomin – bitka še ni končana, saj se je velikan ponovno potopil! Štirikrat se je pojavil na površini in izginil proti dnu. Končno sem ga zajel v mrežo. V tem trenutku sem bil najsrečnejši. Nisem mogel verjeti! Nežno sem položil ribo v čoln in pohitel nazaj v kamp. Videl sem, da je lepo okrogel in poln – očitno so mu naše boile teknile, saj so se videli obrisi kroglic. V trenutku je izločil skoraj kilogram boilov na odpenjalno blazino. Ko sva se bližala kampu, so me prevzemali močni občutki in kolegi so mi kasneje povedali o glasnih in nerazumljivih krikih, ki sem jih širil. Ko sem se bližal bregu, je bilo kolegu Jardi jasno – ulovil sem to, kar smo sanjali tako dolgo!!! Poleg sta bila še Vili Strba in Zolt Bundik iz Madžarske in vsi skupaj so čakali na moj prihod z imenitnim gostom v čolnu. Pomagali so nam poslikati in oskrbeti ribo, zakar bi se jima tudi rad zahvalil. Tehtnica se je ustavila pri 36kg in skupaj smo dolocili zadnjo težo 35,8kg. Vse slike in filmček, ki smo jih posneli s tem velikanom, so bile posnete v vodi, zato nismo škodovali temu dragulju. Po nekaj minutah filmske in fotografske slave smo ga vrnili v vodo – moj Moby Dick je počasi odplaval! Tako sem bil prevzet in navdušen, da nisem mogle niti govoriti. Rad bi se zahvalil vsem mojim prijateljem, predvsem pa družini, ki mi je omogočila podoživeti te sanje na tem prekrasnem in velikem jezeru!

Toooooo! Moby Dick je bil igla v kopici sena. Z 35,8kg velja Moby za največjega krapa v Lac du Der, ki meri impresivnih 4800 ha!

Moje veselje so spremljali tudi prijatelji, ki so se slikali z legendo jezera.

Na zdravje! Zaslužili smo!

V dvajsetih dneh smo imeli 32 prijemov, in izgubili dvanajst rib v ovirah. Uspeli smo ujeti štiri krape zrcalarje, ki so zelo redki v tem jezeru. Trenutno luskinarji močno prevladujejo.

Največje ujete ribe:
3x 15kg
2x 15,5 kg
2x 18kg
20kg luskinar
20,4 kg zrcalar
in Moby-Dick 35,80 kg


Tomas Blazek, Team Imperial Baits

 

Zimska uživancija na gramoznici Hoče

Po že šestem deževnem vikendu zapored se mi je končno nasmehnila sreča kajti napoved za prihajajoči vikend je bila dokaj obetavna. Napoved za štajerski konec je bila še najlepša, zato sem bil primoren poiskati neko vodo v tem delu Slovenije. Takoj sem se spomnil gramoznice Hoče kjer sem pred leti sodeloval na tako imenovanih boili showih. Voda se mi je od takrat vtisnila v lep spomin tako, da nisem preveč dolgo okleval kam in kako. In že je bil tukaj petek dan za metek in prtljažnik bavarije se je hitro polnil 😀 . Moral sem se samo še ustaviti pri kompanjonu Andražu kjer sva zapela prikolico uredila še vse pomembne malenkosti in via Maribor. Po poti sva se slišala z Alešom (skrbnikom gramoznice), kateri nama je pojasnil še vse detaljle. Prijazno naju je pričakal, kjer smo si izmenjali nekaj informacij na kar je odšel po svojih opravkih in se nama pridružil kasneje. Stekle so ustaljene priprave campa, priprava hrane, palic, itd…. Seboj sva imela zrolane boilije tokrat z 50/50 Carptrack Monsters Paradise mixa in Carptrack Monster-Liver mixa z naslednjimi dodatki Carptrack proteinkoncentrat, Carptrack liquid amino, Carptrack inL, Frankfurter saussage aromo in haith’s natural red. Ko so bile palice na svojih mestih je počasi prišel čas za počitek in z največjim veseljem sem se zapodil v varno zavetje svojega šotora in kot bi mignil sem bil udobno nameščen v topli spalki. Medtem je začel pihati močan jugozahodnik in bilo je slišati kot na morju kako se valovi lomijo ob obalo. Ob poslušanju sem hitro utonil v san. Ob 2h ponoči me prebudi rezek zvok piskača in divje odvijanje role. Nisem mogel verjet da je tak prijem možen tudi sredi zime in hitro odreagiram ter odprem kampanijo z lepim nočnim luskinarjem. Nadaljevalo se je v slogu prijemov in do jutra sem uspel nabrati 6 rib. Riba je delala večinoma ponoči. Naslednjo noč so se vrstili tudi double runi tako, da so si palice od 3h ponoči pa do 9h zjutraj privoščile počitek tako kot midva. Zadnje jutro sva ponovno namestila sisteme in hitela z pospravljanjem campa, ker je bila za popoldan napovedana sprememba z padavinami. Tik pred odhodom Andraža pozdravi še zimski požrešnež in tako zaključiva lepo zimsko kampanjo z 16-to ribo in se odpraviva domov k boljšim polovicam :yell:

Home sweet home :paint:

Monsters paradise/Monster-liver boilies

K vsaki palici je šla pva vrečka z polovicami

Solidz vrečke so se odlično izkazale v mrzli vodi

Party mix za zimske požeruhe

Nočna patrulja

Špigl se je do obilega najedel :tounge:

Prava plaža

Pejmo Dejmo!

Prelepih zimskih barv

Na eni od palic sem lovil z mp + uncle pop up dipan v uncle dip

Kot bi zmiksal smetano+jagode+sladoled mmmmm

Veter se je krepil riba je vse bolje delala

Kot bi imeli uro druga noč ob 2h

Nato je spucal še drugi rod pod

Špigl in luska

Na drugi palici sem uporabil osmotic spice na katerega sem imel tudi največ prijemov, zelo dobra izbira za šoder jame!

Lahko noč!

In še zadnji tik pred odhodom

 

LP, Aljoša

 

Francoska pustolovščina

Na zadnjo francosko avanturo, sem se tokrat odpravil z dobrim prijateljem Jožetom. Vse skupaj se je pričelo z mojo provokacijo, da je že skrajni čas, da se skupaj odpraviva na eno izmed velikih francoskih akumulacij na jugu Francije. Na moje presenečenje je privolil in počasi sva pričela s kovanjem načrtov. Po veliko raziskovanja in potem, ko sem se že večkrat premislil, sva na koncu le izbrala vodo, katera je bila na seznamu, že od samega začetka. In to le dober teden pred odhodom! Kot običajno sem zamenjal najlon na vseh štirih rolah, napolnil akumulatorje, preveril stanje ostale opreme, pripravil V-pope z različnim kombinacijami atraktorjev,… Le nekaj dni pred odhodom sem prejel tudi dva pomembna paketa od Manuela in Maxa. Zdaj sem končno lahko vse spakiral, se lotil izdelave boilov in kuhanja oreščka. Zadnji teden, je ob vsem delu minil kot bi mignil. Prvi september, dan odhoda se je nezadržno bližal in s tem tudi moje navdušenje. Popoldne sva se dobila pri meni in počasi vse skupaj premišljeno nalagala v avto. Oddahnil sem si, saj je na koncu v avtu ostalo celo nekaj prostora, ravno sem začel zlagati še zadnje malenkosti , ko sem začutil prvo dežno kapljo. Oba sva se strinjala, da je najbolje da se okrepčava s pico in se odpraviva na dolgo pot pred nama. Tekom noči je sledilo nekaj krajših postankov in daljši jutranji postanek/zajtrk na legendarnem Cassienu. Pred nama je bila še relativno dolga pot in po 16 urah vožnje prispela na cilj. Prvi pogled na jezero me je popolnoma navdušil in oba sva že težko čakala da izstopiva iz avta. Kljub utrujenosti od vožnje, sem brez težav našel energijo za raziskovanje. Sprva sva mislila, da sva na jezeru popolnoma sama, vendar sva kmalu prišla do spoznanja da temu ni tako, več presenečenj pa je še sledilo v prihodnjih dneh. Po dolgih urah vožnje in hoje okoli jezera je padla odločitev kje začeti in večerilo se je že, ko sva s čolni prispela na izbrano mesto. Jože si je postavil šotor in se odločil za počitek, sam pa sem se hitro znašel na čolnu in raziskoval ogromen zaliv pred nama. Bila je že trda noč, ko sem postavil vse boje in se vrnil na obalo. Na obali sem nadaljeval z postavljanjem rod poda, sestavljanjem palic, vezanjem navez,… Vse je bilo že pripravljeno za razvoz, ko me je utrujenost končno premagala. Odločil sem se, da z ribolovom pričnem takoj zjutraj… V sončno jutro me je prebudil zvok zavore na Jožetovih rolah. Očitno je bil že kar nekaj časa pokonci in aktiven, saj je bil z pripravo palic že zelo daleč. Tudi sam nisem poležaval in se takoj lotil priprave zadnjih malenkosti in hookbait-ov. Pripravil sem boile in tigernut in jih še dodatno obdelal.

Potem pa sva začela z razvozom in končala zgodaj popoldne. Končno je bil čas za relaksacijo in uživanje na soncu. Če sem popolnoma iskren, si ta dan in noč ki je sledila, nisem želel nobene akcije. Moja želja je bila uslišana, vendar na žalost se razen nekaj ploščičev do petka ni zgodilo prav nič (začela sva loviti v torek). Tako sva večino dneva poležavala, se nastavljala sončnim žarkom, sam sem se večkrat na dan tudi osvežil s kopanjem v jezeru. Jože se je že v četrtek popoldne s čolnom odpravil iskati novo mesto. In tako sva se v petek odločila za selitev na otok. Glede na moje znanje in izkušnje iz preteklih ribolovov, ribe na večjih vodah običajno sledijo vetru, veter v lica pa je vedno dober znak. In prav zato, sem imel glede novega mesta odličen občutek. Bilo je že skoraj polnoč, ko sva v petek končala z razvozom vseh palic. Iskanje novih pozicij nama je vzelo večino časa, poleg tega pa je bila večina oddaljena 300-450m od obale. Kljub utrujenosti sem stežka zaspal, v pričakovanju kaj bo prineslo novo mesto. Naslednji dan sva izkoristila za zaslužen počitek. Nobeden od naju ni pričakoval prijema čez dan, saj naj bi bila riba bolj aktivna ponoči. Ob prebiranju starih nemških kraparskih revij pa zaslišim svoj signalizator pi pi pi pi piii piiiiiiiii. Hitro reagiram in takoj ko je palica v mojih rokah, se popolnoma zvije, odvijanje iz role pri lovu na 450m pa nakazuje na surovo moč ribe na drugi strani. Očitno ni ploščič, pač pa velik krap, zato Jože hiti s čolnom proti mestu kjer stojim. Že sem na čolnu in borba se lahko prične. Jože hitro vesla, medtem ko sem sam na premcu in počasi brez posebnega pritiska navijam in krajšam razdaljo med mano in ribo. Izgubim občutek za čas in razdaljo, a kmalu zagledam H-blok ki označuje pozicijo, od katerega sva oddaljena manj kot 50m. V tistem trenutku pa kar naenkrat ne čutim več iste teže, riba se je odpela, vse je izgubljeno. Sledijo težki trenutki, po 5 dneh prijem, na koncu pa ribo izgubim. Jezen sam nase, se usedem in razmišljam kaj se je pravkar zgodilo? Pojavljajo se vprašanja. Zakaj?? Kako je to mogoče?? Hitro se pomirim, čeprav vem, da ta čuden občutek, na dnu mojega želodca ne bo zlepa izginil. V vsaki stvari je treba najti nekaj pozitivnega, začelo se je dogajati, bil sem prepričan, da kmalu lahko pričakujem ponovno akcijo. Na žalost sem se motil. Zmotna je bila tudi moja teorija o vetru. V naslednjih dneh je sledilo veliko slabega vremena, na žalost nisva ujela nič razen ploščičev in soma. Veter in visoki valovi (30-40cm) so nama onemogočili tudi selitev iz otoka. Kljub temu da sva želela iz otoka oditi že v nedeljo, nama je to uspelo šele v sredo. Po dolgih dveh urah vožnje s čolnom, sva v sredo prišla na novo mesto šele zvečer. Sam sem se odločil, da poskusim loviti čez noč, Jože pa se je odločil da srečo poizkusi šele naslednji dan na novem mestu. Naslednji dan je sledila nova selitev, le 300m stran. Tu sva nameravala poizkusiti srečo zadnji dve noči. Preko dneva sva bila na čolnu, iskala nove pozicije, razvozila vse sisteme, postavila kamp. Bil sem izredno motiviran, saj sem imel občutek, da mi bo zadnja pozicija prinesla tako želeno ribo. Dal sem vse od sebe, sem potrudil z mikrolokacijo, preudarno izbral hookbait-e,… Po dveh napornih dneh sva večer izkoristila za počitek in uživanje. Po obilni večerji in pogovoru pozno v noč sva se odpravila vsak v svoj šotor. Zjutraj sem se zbudil rahlo razočaran, od tega mesta sem imel velika pričakovanja. Ob zajtrku sem razmišljal o razlogih za neuspeh. V tistem pa me preseneti zvok signalizatorja in nežen prijem, pi pi pi pi pi pi pi, ki se ni razvil v full run. Hitro sem zgrabil palico in že sem bil v čolnu in z elektromotorjem v najvišji prestavi drvel proti krapu. Tokrat sem navijal malo hitreje in vršil rahel pritisk, ob strahu, da ribe ponovno ne izgubim. Po nekaj minutah sem nad njo in takoj zagledam debelega zrcalarja. Na obalo se zaderem da je lep, debel zrcalar. Po dobrih 10min boja direktno pod čolnom, izkoristim trenutek ko riba prvič priplava na površje in jo zajamem. V tistem trenutku si oddahnem, zavpijem, preplavi me sreča in veselje. Z nasmeškom na obrazu odveslam nazaj. Takoj po prihodu na obalo, ga dam v recovery sling, medtem ko pripravim blazino, vedro, fotoaparat. Sledi pravi foto session, to je bila tisto kar sem čakal, končno mi je po 10 dneh uspelo streti tudi to jezero. Preostanek dneva sva uživala, ob tako lepi naravi in jezeru, ta dan pa sva imela še en razlog več za veselje. Popoldne sva ponovno zamenjala vse vabe in ponovno razvozila vse sisteme. Zvečer sva ob dobri hrani uživala še v zadnjem sončnem zahodu na jugu Francije, enostavno neprecenljivo. Jutro na žalost ni prineslo novega ulova in tako se nama je čas iztekel. Po zajtrku je sledilo pakiranje in prevoz s čolni do mesta kjer sva pustila čoln. Po napornem pakiranju, sva se še zadnjič osvežila v jezeru in se pripravila za pot. Vsaka stvar ima svoj konec in tako je tudi najina francoska pustolovščina prišla h koncu. Kljub temu, da ribolov ni bil tako uspešen, kot sva upala na začetku, je jezero v vseh pogledih izpolnilo pričakovanja in komaj čakam na novo priložnost za ribolov, na tem francoskem biseru.

Miksi končno prispeli, čas je za rolanje

Samo še aditive zmešam in sem pripravljen na delo

Po rolanju, sem pripravil tudi V-pope, meni najljubša kombinacija je Tangerine essential oil + NHDC

Multirange 12ft 2,75lb, idealna palica za ribolov s čolnom

Pošiljka Carpleads uteži in drobnega pribora je prišla tik pred zdajci

Vse je avtu, čas je za odhod

Prvi postanek…

…drugi postanek…

Energy drink, brez katerega ne bi zdržal dolge vožnje

…tretji postanek…

…četrti postanek-jutro na cassienu

…zadnji daljši postanek, počivališča na jugu francije so res prijetna, kljub temu da ležijo tik ob avtocesti so prave oaze

Avto je prazen, čoln se polni

Pripravljen za odhod, Jože mi je sledil.

Naslednji dan sem pričel z pripravo vab…

…potrebni pripravki…

…in novi najljubši dip (sicer dipe redko uporabljam)

Končno ribolov…

…in uživanje…

…v sončnem zahodu.

Zjutraj obvezen čaj!

Pripravljanje novih navez…

…sistemov…

…navez…

…in PVA mrežic z drobljenimi boili.

Popoldne so palice ponovno na svojih mestih.

Sredi dneva me preseneti jadrnica…

…dan zatem pa ugotovim, da jih je še mnogo več.

Čas za selitev

Prvi sončni zahod na novem mestu, dve palici sta že razpeljani, dve pa še čakata.

Novi kamp.

Pogled v moj dom, naslednja dva tedna 😎

Obeta se slabo vreme…

…in po pol ure je že tukaj.

Žalosten prizor za vsakega ljubitelja krapolova, riba je po najini oceni imela okoli 25kg.

IB Power, za polnjenje telefona, tablice ali prenosnika.

Končno lepo vreme in čas je za selitev.

Okoli poldneva sva se odpravila.

Sončni zahod na novem mestu, na katerem sva bila samo eno noč.

Še zadnja selitev in zadnje mesto.

Za mesto v plitvini in travi sem izdelal svoje markerje.

Material za izdelavo.

Schock-it mi zelo pomaga pri ribolovu v travi, vejah in grmih.

Izdelava novih navez

Zaradi ribolova v plitvi vodi sem začel vabe dajati v mrežico.

BFB No1 mrežico, ki je moteče bele barve in plastična in zato ni vpojna je zamenjala najlonka.
Enostavna in poceni rešitev!

Dan se bo počasi prevesil v večer.

Naslednje jutru pa pi pi pi piiiiii in že sem na čolnu.

Nagrada!

Uff težka je!

Vzela sva si čas in pregledale nepopolnosti na ribi, markantna riba!

Baaaam, bomben alarm!

Naredila sva kar nekaj fotografij.

Še v vodi

Monster-Liver boili ROCKS! 😀

Naravne hrane jim očitno ne manjka, to sem našel na dnu recovery slinga.

Na vsakem mestu je Jože napel vrv za obešanjem mokrih oblačil.

Popoldne sem odpeljal smeti in vse stvari, ki jih zadnjo noč prav gotovo nisva več potrebovala zložil v avto.

Zadnje jutro sem vstal zgodaj, saj nisem želel zamuditi sončnega vzhoda.

Uspel sem ujeti še zadnje zanimive motive.

Prišel je čas, da podreva kamp.

Mission acomplished!

Trajalo je le nekaj minut da sem iz tega…

…prišel do tega.

Nekaj ur kasneje je bila že vsa oprema s čolni vred pri avtu in zlaganje se je lahko začelo.

Nekje na polovici sva…

… in končano.

Še zadnji pogled na jezero. Kmalu se spet vidimo!

Za konec pa še anekdota o ribi katero sem na žalost izgubil. V tem času sta lovila tudi dva Angleža, s katerima sem se tekom ribolova spoprijateljil. Na žalost tudi onadva nista imela pretirane sreče, mislil sem da sta celo ostala brez ribe. Vendar sem ob prihodu domov prejel SMS. V njem je pisalo, da je ujel zrcalarja s težo 23,4kg. Riba je imela svežo vbodno rano, zjutraj pa je bila mreža polna tigernuta in mojih Monster-Liver boilov… Oh ja, več sreče prihodnjič!

LP, Luka

Zadnji ribolov 12/2013

Za zaključek lanskega leta sem imel v planu nekaj posebnega. Preživeti božič in novo leto za vodo in to ne kjerkoli temveč na jugu Francije. Kljub temu, da je vse kazalo dobro še en teden pred odhodom, sem bil žal primoran to pustolovščino preložiti. Očitno bom moral na izpolnitev te želje počakati vsaj še kakšno leto. Sledilo je še več novih planov za prednovoletni ribolov, na koncu pa sem se moral zadovoljiti z 48 urnim ribolovom na Slivniškem jezeru. Več o ribolovu pa v spodnjih fotografijah.

Drobljeni in celi Monsters paradise boili, amino peleti in chilli hemp, vse skupaj prelito z Carptrack inL

😆

Instant akcija = Uncle Bait, Boili, dip, pop-up vse se mi je v zadnjih mesecih pokazalo kot odlična zimska vaba!

Prvi krap ujet po pičli eni uri ribolova. Hinged stiff rig feat. Uncle bait pop-up!

Drugi krap je sledil kakšno uro zatem. Isti sistem, ista vaba!

V tem stilu se je nadaljevalo….

…in še zadnja riba tega dne.

HPV bivvy pečka, ne uporabljam jo velikokrat, a pozimi mi ribolov močno olajša.

Večere si med drugimi krajšam z branjem knjig, In pursuit of the largest (Terry Hearn) berem že tretjič.

Topla oblačila in kvalitetni waterproof, brez tega ne gre!

Ponoči sem izgubil debelo ribo, takoj zjutraj pa ujel tolažilno nagrado.

Korda Rig Safe

H2 sem že dodobra preizkusil in se je obnesel odlično, KSX pa sem začel uporabljati šele novembra, za enkrat sem zelo zadovoljen.

Čez dan so me obiskali labodi.

Zvečer pa po dveh manjših krapih tale debeluh.

Ker se na palici z Uncle bait pop-up že nekaj časa nič ni dogajalo, sem poizkusil srečo na popolnoma novem mestu. Poleg sem skobral le 5-6 boilov. Zjutraj prijem in po odlični borbi se je na suhem znašel tale luskinar.

Zadnja riba v letu 2013, upam, da tako nadaljujem tudi v 2014.

LP, Luka

Potepanje po madžarskem III. del

Tokrat sva se z bratom odpravila še zadnjič letos na potep po madžarskem. Ker prvi dan nisva dobila željenega mesta sva se utaborila na drugi strani jezera. Naslednji dan ko so se mesta izpraznila sva se preselila na mesto katerega sva hotela. Imela sva vse vremenske razmere od sonca do dežja, vetra, nevihte vse razen snega. Lovila sva na IB Carptrack Worm up in IB Carptrack Monsters Paradise. Vse skupaj sva prelivala za Carptrack inL ter posula z Carptrack inP kar nama je doprineslo takojšen učinek saj se zadeva odlično odziva v hladni vodi. To nama je tudi hitro potdila riba na bratovi palici 😀 . Skratka največja riba kampanje ja bil krap z 21,00 kg. Ujela pa sva še krape 17,70 kg, 15,00 kg, 14,30 kg, 13,20 kg in še kar nekaj krapov cca. 10 kg. Z kampanjo sva zelo zadovoljna prav tako z ib produkti in komaj čakam naslednje leto da se vrneva.

 
Dober prijem!

Damir in Darjan Zver!

Jesen na reki

Ozračje se je ohladilo za tistih nekaj stopinj, da nam je pričaralo prijetno jesensko vzdušje. Jesen nam dobesedno trka na vrata. Prosti dnevi v septembru bežijo za moje pojme z svetlobno hitrostjo. Ker je oktober mesec začetka obveznosti na fakulteti, bo potrebno kar seda izkoristiti dni v septembru, da odlovim še kak ribolov. Po uspešnem ribolovu na enem izmed lokalnih jezer, je bila moja želja tisti trenutek nekoliko drugačna. Ponovno sem si zaželel rečnega ribolova. Tisti energični prijemi, kjer si ne smeš privoščiti nobenih napak so me tako prevzeli, da sem se odločil da moram ponovno poizkusiti. Želja po ponovnem rečnem krapolovu je bila tako velika, da sem se odločil, da se ponovno odpravim na bregove bližnje reke. Prvi jesenski dan je bil kot nalašč, da se opravim za bregove reke ter uživam med sprehajanjem ter iskanjem novih lokacij. Reka je poskrbela, da so njeni bregovi na nekaterih zanimivih lokacijah obraščeni z neprehodnim rastjem. Za opazovanje in odkrivanje mest, kjer se naši varovanci skrivajo in prehranjujejo se je potrebno kar precej potruditi. Vsaka dobra lokacija terja svoj davek. Raztrgana oblačila, odrgnine, koprivine opekline so na koncu vendar le poplačane.

Našel sem te!

In tako sem se tudi tokrat pred ribolovom, odpravil za vodo, da sem se odločil kje bom lovil. Iskal sem težko dostopna mesta, bogata z podvodnimi skrivališči in naravno hrano. Da bi opazil kakšnega rečnega krapa, se je bilo potrebno precej potruditi. Nikakor niso hoteli izdati svojih skrivališč. Imel sem občutek, kot da bi jih reka skrivala pred menoj. Na kar pa ga le zagledam. Lebdel je tik nad dnom v zaraščeni plitvini. Čudoviti odtenki in raznolikost njegovih barv so me prevzeli. Ni sodil v tip postavnih atletov, značilnih za to vodo. Masivnost njegovega trebuha je bil zadosten razlog, da v naslednjih dneh krenem v akcijo.

Obvezna uporaba visokih škornjev.

Ko je bila lokacija določena, se je bilo potrebno odločiti, kje bom prezentiral sisteme in katere boilije bom uporabil. Tokrat sem se odločil, da bom za razliko kot v prejšnjem ribolovu, uporabljal le sladke boilije. In tako sem svoj mix izboljšal z Carptrack Power Powderjem Elite Strawberry , kateri je z izrazitim vonjem odigral ključno vlogo pri končnem rezultatu. Seveda pa brez vsestranskega in meni osebno najljubšega Carptrack Proteinkoncentrata enostavno ne gre. Tako sem si skupaj še z drugimi dodatki in mokami izdelal sladko boilijo, ki je z atraktivnim vonjem in pravšnjo vsebovanostjo proteinov poskrbela za končni uspeh.

Sladek priboljšek elite strawberry dip in gel

In končno je prišel tisti težko dočakani dan, ko sem ponovno lahko namočil sisteme in prevaral kakšnega izmed prebrisanih krapov. Pristop na lovno mesto je bil rahlo otežen zaradi velike količine blata in neprehodnega rastja, vendar sem po kakih 30 minutah imel že sisteme v vodi. Ker sem hotel da sem čim manj opazen iz lovnega mesta, je na samem ribolovnem mestu postala kar stiska z prostorom. Zato sem za nameščanje sistemov moral zakorakati v vodo ter z akrobatskim metom namestiti sistem na izbrano lokacijo. Ko je bilo vse pripravljeno, sem se lahko usedel na stol ter začel uživati.

Tako sem v njeni tišini, daleč od hrupa in množice, vsrkaval vase jesensko obarvanost narave, zvoke ptičjega petja, žabjega regljanja, vonja trohnenja lesa.. Tako sem lahko brez kakršnih koli skrbi užival v tistem, kar najraje počnem. Sproščenost, umirjenost in zamišljenost pa je prekinil prijem. Ker imam na rečnih ribolovih role zaprte, sedim tik ob palicah. Tako da sem pripravljen na kontriranje z vsakim znakom na palici, indikatorju ali pa samem najlonu. Skratka, takoj ob zategu sem začutil tisto tako zaželeno surovo moč rečnega lepotca. V trenutku se je pognal iz vode kot delfin ter ubral pot proti bližnjim vejam. Borba po navadi ne traja ravno dolgo. Tistih nekaj ekstremnih prvih pobegov je odločilnih. Pri tem mu ne smeš pustiti da ti iz role odvija najlon. Rola je zaprta in večino dela opravi palica. Veliki masivni trnki pa poskrbijo, da se lepo globoko zapičijo v spodnjo čeljust ter tam tudi ostanejo. Na srečo sem že prvi prijem uspešno realiziral. Čudovit krap tisočerih odtenkov je poskrbel, da se dan ne bi mogel začeti bolje. Ko sem ga položil na blazino pa me je presenetila njegova dolžina ter velikost njegovega trebuha. Očitno se je že začel konkretno pripravljati na zimo.

Idealno oblačilo za hladne deževne dni.

Vedno bolje nam gre!

Po kratkem foto shootingu je riba nepoškodovano odplavala v skrivnostne globine male rečice. Vesel sem bil , da sem s prvim prijemom že presegel zastavljen cilj ribolova. Ko sem pripravljal sistem za ponovno namestitev na izbrano lokacijo, pa me preseneti prijem na drugi palici. Rahlo presenečen, ker si od prejšnjega prijema nisem niti opomogel, sem takoj vzpostavil kontakt z ribo. Tudi tokrat je šlo za večji primerek, vendar za nekaj kg manjši kot prejšnji. Na moje presenečenje pa se je tokrat znašel na trnku prvi moj rečni zrcalar.

Moj prvi rečni zrcalar. Prava redkost v moji reki.

Elitni proizvodi IB so me tudi tokrat pozitivno presenetili.

In tako se je dogajanje po pričakovanju proti poldnevu, iz neznanega razloga, popolnoma umirilo. Večja riba je očitno tako kot po navadi v popoldanskem času zapustila del reke, kjer sem lovil. Začel sem razmišljati kam bi se lahko pomaknila. Menjal sem lokacije za nameščanje sistemov, zamenjal boilije, skratka poizkusil sem z vsem, kar mi je bilo tisti trenutek dano. Takrat pa sem se odločil, da se ne bom več obremenjeval. Sproščeno sem se zleknil na stol ter pričel z uživanjem. Vendar sem še vedno opazoval vodo ter skušal razbrati dogajanje na njej. Razen nekaj prijemov manjših krapov, se do večera ni nič zgodilo. Proti večeru pa sem začel opažati, kako se proti mojemu futrišču pomikajo mali mehurčki. Mehurčki, ki oznanjajo prihod krapov. Udobno sem se namestil tik ob palice ter bil popolno pripravljen na prijem. Rahli tresljaji na konici palice so mi dali vedeti, da se okrog mojih sistemov nekaj dogaja. Čez nekaj sekund pa je sledil prijem. Iz samega drila je bilo opazno, da je riba nekoliko manjša od prvih dveh, vendar mi je kljub temu pričarala prekrasno borbo. Tik po tem, ko sem ribo spustil, me ponovno preseneti prijem na drugi palici. In tako sem z lepim, rahlo ne elegantnim krapom, zaključil moj drugi ribolov na reki.

Tipični rečni luskinar.

Ni največji je pa poskrbel za polno bozo adrenalina in popoln zaključek ribolova.

Tako kot sem pričakoval, sem imel prijeme v jutranjih in večernih urah, v popoldanskem času pa se riba iz meni osebno neznanega razloga odmakne stran. Seveda se da tudi v pooldanskem času ujeti kakega izmed krapov, vendar prevladujejo manjši primerki. Čeprav sem si z ribolovom odgovoril na marsi katero negotovost, pa ostaja še veliko vprašanj ter nerealiziranih ciljev. Prav to me vleče naprej, da poizkusim nekaj novega ter vztrajam dalje. Trenutno bom rečni ribolov zaradi pomankanja časa rahlo odmaknil na stran. Vendar ga nebom povsem zanemaril. Začel bom iskati globje dele reke, kamor se bodo krapi v zimskih časih umaknili. Z opazovanjem vode bom zbiral informacije, ki mi bodo tekom letošnjega in naslednjega leta pršle prav. In ker so reke resnično neraziskane in si nemoremo predstavljati kaj vse lahko biva v njih, daje to ribolovu res nek poseben čar. Upam, da sem koga izmed vas s tem prepričal, da poizkusi z rečnim krapolovom. Veliko več je reskiranj, lahko ostanemo tudi več dni brez prijema, vendar to je sestavni del ribolova. Potrebno je le vztrajati, zaupati vase in svoje vabe ter trezno razmišljati. Slej ko prej se bodo pogoji poklopili med seboj in naš trud bo poplačan 😉

Lep pozdrav

Nejc

 

Kratki jesenski ribolovi!? III. del

Tretjič in zadnjič letos sem se odpravil na 48 urni ribolov na Slivniško jezero. Glede na izid prvega ribolova na katerem sem ujel lepo število krapov, ki so skorajda vsi presegali mejo 10kg in izid drugega ribolova, kjer sem sicer ujel nekaj manjših, prav tako pa tudi nekaj lepših rib do 18kg, sem z navdušenjem pričakoval zadnji kratki ribolov, vendar kaj takega kar je sledilo, nisem pričakoval. Na jezero sem kot običajno prispel sredi popoldneva. Zaradi vedno krajšega dneva sem bil v rahli časovni stiski, poleg tega pa me je priganjalo tudi vreme, saj je bila vremenska prognoza za naslednjih 24ur izredno slaba. Glede na trenutne razmere na jezeru in na podlagi vremenske prognoze, sem se hitro odločil za mesto kjer bom lovil. Nisem izgubljal časa in po pol ure sem že imel postavljen šotor. Hitro zmečem vse stvari vanj in se odpravim s čolnom iskat pozicije, kjer bom lovil. Ker mesto dobro poznam, sem v za mene rekordnem času (eni uri) imel postavljene boje, ki so označevale lovni mesti. Tokrat sem za vabo izbral Uncle bait boili, poleg tega pa sem s seboj imel tudi malo Monster-Liver boile, ki so mi ostale iz prejšnjega ribolova, in so že bile enkrat zamrznjene. Menim, da boilov ne smemo večkrat zamrzniti in odmrzniti, saj so kot taki krapu škodljivi. Poleg tega sem vse skupaj dopolnil z tigrovim oreščkom. Tokrat sem se odločil, da ne napišem klasične reportaže in namesto tega vtise strnem v nekaj povedi. Ta ribolov je zaznamovalo slabo vreme, obilne količine padavin, ki jih v takšni meri definitivno nisem pričakoval. Prepričan pa sem, da je to eden od razlogov za dober ribolov. Nivo vode se je tekom ribolova stalno spreminjal, sprva je zrastel za 40cm, potem pa za 30cm padel. Prijemi so bili vsi, z izjemo prvega izredno nežni in počasni, takšnih pri teh jesenskih pogojih in temperaturi vode nisem vajen, bolj so spominjali na tiste, ki jih doživim na zimskih ribolovih, ko temperatura vode ne presega 5 stopinj, kar pa ne morem reči za borbo, ki je bila vedno odlična. Prijemov ni bilo veliko, vsega skupaj 11, vendar je bila povprečna teža skoraj 14kg. Kot večino časa, sem uporabljal combi rig na eni palici in multi rig na drugi palici, z realizacijo sem zadovoljen, saj je bila ponovno 100%. Začetni dvom o izbiri pozicije se je hitro razblinil in s pravilno taktiko hranjenja sem uspel ujeti nekaj resnično lepih rib. Tako sem kljub slabemu vremenu, zaradi katerega sem moral večino časa preživeti v šotoru, iz jezera odšel dobre volje. Nadvse zadovoljen sem se odpeljal proti domu, z mislimi že pri naslednjem, upam da tokrat daljšem ribolovu.

Tackle box

Novi Carpleads Leadcore Bottom cord

Svinci Carpleads

Uncle bait boilie so zopet dokazali svojo odlično lovnost

LP, Luka

www.hookedforlife.si

Stara gramoznica

Po dobrem tednu premora od krapolova si zadam malo višji cil, da se odmaknem od komercijalnih vod in se odpravim na malo bolj zahtevno vodo. Gre za zelo staro ne veliko gromoznico katera je polna naravne hrane in trave. Nekaj dni pred ribolovom sem ob večerih hodil hranit in opazovat dogajanje na vodi. Za hranjenje sem uporabljal Carptrack Worm Up boile in malo partikla.

Stara in zaraščena gramoznica

Tako je prišel komaj pričakovani vikend. V poznih urah pridem na jezero in hitro postavim kamp, napihnem čoln, pripravim palice za razvoz in namestim Worm Up dobrote. Uporabljal sem sistem solo boila+imitacija koruze in drugi sistem Worm Up boila + Worm Up flying. Lovil sem na dveh mestih globina okoli 4m in 3.5m. Vabe sem razvozil na svoja mesta, nahranil in sledilo je čakanje.

Stara gramoznica je kolekcijo Worm up odlično sprejela

Okoli polnoči me preseneti prvi prijem na skrajno levo palico rolo odvija na polno, skočim iz šotora in zategnem v trdo, riba neprestano odvija in se ne ustavlja. Nekako jo obrnem in v tistem trenutku se riba odpne nakar mi pade vsa volja v vodo. Čisto brez volje navežem novo navezo razvozim sistem in malo nahranim pozicijo. Čes nekaj ur me preseneti neprestano piskanja mx-a, zategnem v polno in začel se je neverjeten dril, nekaj časa drilam in riba se mi zarije v travo. Skočim v čoln in začnem ribo reševat iz ogromnega šopa trave, ribo nekako rešim iz trave nakar mi uspe zajeti v podmetalko prekrasnega luskinarja.

Prelep temen luskinar

LP, Urban